Ana Rabzelj je dolgoletna prostovoljka v Mladinskem centru Krško. Konec lanskega leta se je podala na zanimivo potovanje, na sever, natančneje v Kokkolo na Finksem, kjer je skupaj z udeleženci iz cele Evrope ustvarjala božičkovo deželo. Udeležila se je skupinske aktivnosti, pod okriljem Evropske solidarnostne enote, ki je trajala slaba dva meseca (2.11. – 17.12.2019). Projekt z naslovm Elf Around je udeležnecem odprl nove poglede in razširil obzorja. Tekom izmenjave so prostovoljci izvedli božični projekt finskega mladinskega centra Vile Elba. Predhodno so se seznanili z mitologijo in zgodovino skrivnosti finskih palčkov in na podlagi pridobljenega znanja načrtovali in izvedli Palčjo pot za otroke in družine. Poleg tega so izvadli Škratjo šolo za osnovnošolce. 

Ana v spodnjem besedilu deli z nami, kako je začutila sever. Vabljeni k branju.

Velikokrat sem si predstavljala, kako čarobno bi bilo, če bi lahko vsaj enkrat v življenju najhladnejše mesece v letu preskočila. Preživela bi jih drugje, nekje na toplem, na soncu. Brez rokavic, prevelike bunde in treh puloverjev. Seveda se zaradi šolanja sanje o potovanju izven poletnih mesecev zame niso nikoli uresničile.

Preteklo leto pa sem kot absolventka zgrabila priložnost in odpotovala. V tujino. Tokrat ne na poletni oddih. Tokrat ne za en ali dva tedna. Ne na morje in ne sredi julija ali avgusta. Odšla sem novembra. Odšla sem za mesec in pol in odšla sem na sever. Natančneje na Finsko. V deželo tisočerih jezer in čudovitih zim. V deželo, na katero se kot oseba, ki jo prezebe tudi pri dvajsetih stopinjah, pri iskanju zimske destinacije nikoli ne bi spomnila.                                            

Življenje na obrobju majhnega mesta Kokkola, ki me je vsak dan znova presenetilo z osupljivo naravo, je potekalo prav pestro. Skupaj s prostovoljci iz različnih evropskih držav sem sodelovala pri ustvarjanju palčkove dežele. Vsako jutro sem bila deležna neprecenljivih nasmehov otrok, ki so obiskali našo skrbno pripravljeno deželo in se preizkusili v različnih palčkovih izzivih. Prav tako smo obiskovali domove za starejše občane, kjer smo s prepevanjem božičnih pesmi in dobrosrčnimi objemi razveseljevali tudi starejše. Zame so bili obiski zelo čustveni. S "samo" enim nasmehom lahko nekomu pričaraš solze sreče v očeh.                                        

Trenutno se počutim srečna. Srečna, da sem se namesto najhladnejših mesecev v letu odločila preskočiti svojo cono udobja. Srečna, da sem spoznala, kako čudovita, mogočna in topla je lahko dežela na severu. Srečna, da sem lahko vsak teden uživala v savni. Srečna zaradi snega. Srečna, da sem lahko kadarkoli smuknila v neskončne brezove gozdove in našla tišino. Srečna za minimalistično arhitekturo in potepanja izven našega mesta. Srečna, da sem kljub nezaupanju v svojo komunikacijo v tujem jeziku stkala nekaj res neprecenljivih prijateljstev. Srečna, da sem spoznala ljudi, ki dihajo isto energijo kot jaz. Srečna, da sem lahko bila kar sem. Srečna, da sem lahko bila jaz. Srečna, da sem bila tam.

Vir in foto: Ana Rbzelj, Mladinski center Krško