Študijsko leto je v polnem zagonu in mnogim se po več kot letu dni dela od doma zdi, da so prvič sedli v šolske klopi. Delo preko spleta so končno zamenjala predavanja in vaje v živo, s tem pa se je vrnila tudi večja odgovornost upravljanja s časom in dilema, kako združiti študij in socialno življenje, ki je ob vrnitvni na fakultete končno spet zaživelo.

Ne glede na to ali si srednješolec_ka ali študent_ka, je načrtovanje predavanj in šolskih obveznosti z drugimi odgovornostmi zahtevno. 

Na portalu mlad.si smo pripravili nekaj nasvetov za lažji in uspešnejši študij.

Za spodbujanje produktivnosti uporabi koledar in ga vzdržuj. Koledarji namreč v glavi sprostijo veliko pomembnega prostora. Namesto, da si zapomniš vse študijske in obštudijske obveznosti, lahko vse organiziraš v priročni vizualni obliki.

Pomembno je, da v koledar vključiš ponavljajoče se obveznosti in pomembne roke. Na primer predavanja, pomembne roke iz učnih načrtov (izpiti, seminarske naloge itd.), čas vadbe, srečanja s profesorji ali tutorji, klubske oziroma izvenšolska srečanja, delovni urnik in roke plačil (kreditna kartica, najemnina, morebitni drugi pomembni stroški).

Medtem ko koledar predstavlja osnovo organizacije, bo seznam opravil resnično pripomogel k produktivnosti in motivaciji za opravljanje študijskih obveznosti.

Kakšna je sploh razlika med koledarjem in seznamom opravil?
Koledar je namenjen spremljanju dogodkov. To pomeni obveznosti, ki se zgodijo ob določenem dnevu ali času in običajno zahtevajo, da si nekje fizično prisoten.

Seznam opravil pa je po drugi strani namenjen spremljanju opravil. Naloge so stvari, ki jih moraš opraviti (včasih na določen dan), vendar na splošno ne zahtevajo, da si na določenem mestu ali da imaš kakšen sestanek.

Kako sestaviti seznam opravil?

Na voljo je mnogo različnih možnosti, tako fizičnih kot digitalnih.

Če še vedno prisegaš na papir in svinčnih, je sistem bullet journal odlična možnost, za uporabnike digitalnega sistema pa je med mladimi popularna brezplačna aplikacija Todoist, s pomočjo katere je organiziranje dnevnih opravil res enostavno.

Pomembno je, da se tudi pri izdelavi seznama opravil spomniš vsega, kar moraš redno početi. Večina študentov ima na svojih senzamih opravil na primer domače naloge, čiščenje študntske sobe, priprava obrokov, klubske naloge, učenje...

Dobro beleženje je ključno za razumevanje in ohranjanje vseh predavanj.

A samo zapisovanje ni dovolj – če želiš svoje zapiske najbolje izkoristiti, jih moraš organizirati.

Študije so pokazale, da ročno zapisovanje zapiskov pripomore k boljši obdelavi informacij, a v dobi digitalnih orodij je pomembno, da tvoja učna gradiva vseeno ne ostanejo samo na papirju.

Za dodatno organiziranost zapiskov tako obstaja aplikacija Evernote, s katero lahko za vsak semester ustvariš drugačen digitalni beležnik in tam vneseš svoje zapiske. Gradivo bo tako pregledno in veliko bolj privlačno za kasnejše učenje.

Poleg zapiskov bo vsak predmet od tebe zahteval izročke in predstavitve, ki jih moraš redno spremljati in iz njih študirati.

Ključno je, da so vsa ta gradiva organizirana. Čeprav so učni načrt, izročki in PowerPointove predstavitve mnogokrat dostopne v spletni učilnici fakultete ali javno a spletu, je iskanje tovrstnih gradiv na dan učenja zamudno in odbijajoče, zatoje pomembno, da si vse učne materiale shraniš v kakšnem od digitalnih sistemov, kot sta na primer orodje Google Drive ali Dropbox. 

Načinov za organizacijo je veliko in najpomembnejše je, da te tvoj organizacijski sistem ne ovira pri tem, kar je resnično pomembno - pri doseganju vsega, ki jih želiš narediti.

Pravi organizacijski sistem ti bo pomagal pri študijskih obveznostih in ti prihranil mnogo stresnih trenutkov!

Vir: uredništvo