Kampanja Nisi okej? Povej naprej. je prva nacionalna kampanja proti stigmatizaciji duševnega zdravja v Sloveniji. Glavni cilj kampanje je zmanjšati stopnjo stigme duševnega zdravja in spodbuditi ljudi k iskanju pomoči. Preko različnih aktivnosti želijo doseči čim večje število prebivalstva, posebno pozornost pa želijo posvetiti mladim. V uredništvu Mlad.si smo se o duševnih stiskah mladih, iskanju pomoči in stigmatizaciji duševnega zdravja pogovarjali z Nušo Crnkovič, psihologinjo in vodjo kampanje Nisi okej? Povej naprej.
Na vprašanje o možnosti vključevanja posvetov s psihologi v sistematske preglede nam je odgovoril dr. Radivoje Pribaković Brinovec, specialist javnega zdravja, vodja Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja.

S kampanjo Nisi okej? Povej naprej. poskušate zmanjšati stopnjo stigme duševnega zdravja, koliko je ta še vedno prisotna v naši družbi? Ali je na tem področju zaznati drugačen odnos med mladimi in starejšo populacijo?

Tako je. Vendar naš cilj ni zgolj zmanjšati stigmo, temveč je tudi spodbuditi mlade k iskanju pomoči – tako formalne kot neformalne. To pomeni, da svojih občutkov ne zadržujejo v sebi, temveč zaupajo svojo stisko osebi, ki ji zaupajo ter da po potrebi poiščejo tudi strokovno pomoč. Podpora bližnjih je eden izmed pomembnih dejavnikov pri okrevanju, vendar zaradi strahu pred stigmo mnogi še vedno ne upajo z bližnjimi na glas spregovoriti o svojih stiskah. Čeprav so mladi v primerjavi s starejšimi bolj ozaveščeni o duševnem zdravju, to ne pomeni, da na njih stigma duševnega zdravja ne vpliva.

Zdi se, da so mladi dandanes veliko bolj ozaveščeni o duševnem zdravju in odprti glede pogovorov o duševnih stiskah, kakšna pa je situacija, ko pride do iskanja pomoči?

Pri iskanju pomoči pogosto slišimo, da ljudje na splošno ne vedo, kam naj se obrnejo po pomoč. Mnogi se usmerijo na zasebno psihoterapijo, kar je sicer super, če finančne zmožnosti to dopuščajo, a pri mladih običajno to ni možno. Spodbudno je dejstvo, da se v sklopu Nacionalnega programa za duševno zdravje MIRA po celotni Sloveniji odpirajo Centri za duševno zdravje za odrasle ter za otroke in mladostnike, ki delujejo v sklopu zdravstvenih domov. Za dostopanje do strokov je potrebno samo osnovno zdravstveno zavarovanje – torej po domače zdravstvena kartica.

Obstajajo tudi številne nevladne organizacije, ki nudijo brezplačno psihološko svetovanje, na voljo so spletne svetovalnice ipd. Različne vire pomoči lahko najdete na spletni strani kampanje www.nisiokejpovejnaprej.si pod zavihkom »Kam po pomoč?«.

Zelo spodbudno je tudi to, da slovenske univerze dodatno krepijo svoje kapacitete za nudenje brezplačne pomoči svojim študentom preko psihosocialnih svetovalnic, delavnic in različnih predavanj. Hkrati se tudi različna študentska društva, klubi in organizacije prizadevajo dvigniti ozaveščenost o pomembnosti duševnega zdravja med svojimi vrstniki.

 Kaj bi lahko kot družba storili na področju preventive?

Prvi korak je, da prenehamo stigmatizirati duševno zdravje. Ključno je, da se kot družba pričnemo zavedati, da biti v stiski je nekaj človeškega. Vsak od nas se kdaj znajde v stiski, nekateri hujši, drugi blažji. Vendar to ne pomeni, da smo čudni ali šibki, to je pač življenje. Stigma namreč pogosto izvira iz napačnih ali preveč posplošenih prepričanjih o duševnem zdravju in tako mnogokrat, tudi nevede, do stigmatiziranja. Zato je pomembno, da se izobražujemo in ozaveščamo o duševnem zdravju, duševnih motnjah, o okrevanju in tako naprej.

Ključni del pri razbijanju stigme je tudi to, da se zavedamo odgovornosti, ki jo imamo, ko nam nekdo zaupa svojo stisko. Naša odgovornost kot člana družbe je, da poslušamo, smo v naši komunikaciji strpni, sočutni, ne obsojamo in ne zmanjšujemo stiske, ki jo oseba doživlja. Le s sprejetjem tovrstne odgovornosti vsakega posameznika v družbi, bomo lahko ustvarili družbo, ki namesto stigme nudi podporno in varno okolje, da smo lahko iskreno to kar smo – ljudje.

Drugi korak je na sistemski ravni – torej ureditev zakonodaje na področju duševnega zdravja in zagotovitev večje dostopnosti do različnih virov pomoči. Večji poudarek bi moral biti tudi na preventivnih programih, ki bi zmanjšali verjetnost za nastanek duševnih stisk. Hkrati pa se tudi osredotočiti na zgodnje odkrivanje stisk z uvedbo presejalnih programov na področju duševnega zdravja, kot jih poznamo recimo za zgodnje odkrivanje različnih oblik rakov.

Ali lahko na področju preventive kaj stori tudi posameznik sam, ko gre za stres in s stresom povezane motnje?

Vsekakor. Veliko lahko vsak sam naredi za svoje duševno zdravje, da zmanjša verjetnost za nastop duševnih stisk. Za začetek to vključuje zdrav življenjski slog – higiena spanca, uravnotežena zdrava prehrana, telesna dejavnost in zdrava uporaba digitalnih zaslonov. Vsi ti na videz »banalni ukrepi« dejansko izrazito vplivajo na naše duševno zdravje. Na primer s sprehodom v naravi z bližnjo osebo lahko »ujamemo« štiri muhe na en mah, saj telesna dejavnost pripomore k telesnemu zdravju, izboljšanju našega duševnega počutja (npr. sproščujoč učinek narave in svežega zraka), krepitvi socialne mreže in odmiku od tehnologije.

Pred negativnimi posledicami stresa na naše duševno zdravje se lahko zaščitimo tudi s pomočjo čuječnosti, različnimi tehnikami sproščanja (npr. meditacija, vizualizacija, avtogeni trening) in seveda tehnikami za obvladovanje stresa (npr. odpenjanje, grajenje prostora, pisanje dnevnika hvaležnosti). Pri obvladovanju stresa so seveda pomembni tudi dobri zdravi medosebni odnosi, ki nam lahko nudijo oporo in spodbudo v stresnih obdobjih.

V kolikor pa zaznamo, da stres tako zelo negativno vpliva na naše duševno zdravje, da se to že pozna na našem vsakodnevnem delovanju (npr. ocene na fakulteti, zmožnost opravljanja dela, krhanje medosebnih odnosov, sprememba apetita in spanja), pa je čas, da poiščemo strokovno pomoč. Pri tem lahko prosimo tudi osebnega zdravnika, da nam pomaga poiskati primernega strokovnjaka oziroma strokovno službo. Več o virih pomoči si lahko preberete na spletni strani www.nisiokejpovejnaprej.si.

Na regijskih posvetih, ki jih Mreža MaMa in Urad RS za mladino izvajata za pripravo Resolucije o nacionalnem programu za mladino, mladi na vsakem posvetu izpostavljajo področje duševnega zdravja. Zelo pogosto so predlagali, da bi se v okviru rednih sistematskih pregledov izvajali tudi kratki posveti s psihologi in bi se tako poleg njihovega fizičnega zdravja preverjalo tudi njihovo duševno zdravje. Menite, da je njihov predlog izvedljiv, oziroma bi lahko na tak način bolj pripomogli k nudenju podpore mladim?

Predlog, da bi se v okviru sistematskih pregledov otrok in mladostnikov (tudi študentov) izvajali kratki posveti s psihologom, na žalost ni izvedljiv. Predvsem zato, ker v javni zdravstveni mreži ni dovolj psihologov za tak način dela.

Poleg tega menimo, da ni potrebe, da bi vsako mlado osebo ob sistematskem pregledu pregledal ali se z njo posvetoval še psiholog. Pomembneje je, da ima tim, ki izvaja sistematske preglede, na voljo ustrezna presejalna (diagnostična) orodja za zgodnje prepoznavanje težav v duševnem zdravju. Napotitev in usmeritev v nadaljnjo obravnavo pri npr. psihologu je smiselna za tiste mlade, ki imajo izražena tveganja.

V okviru zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov je trenutno vsak 3-letnik pregledan pri psihologu, pregled pri psihologu poteka tudi pred vstopom v šolo. Otroci in mladostniki lahko pomoč poiščejo tudi v novo nastajajočih centrih za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter v dispanzerjih za mentalno zdravje.

Pri krepitvi duševnega zdravja mladih so pomembni tudi naslednji ukrepi, ki so vključeni v Akcijski načrt 2022-2023 Nacionalnega programa duševnega zdravja:

(1)      Dostopnost šolskih svetovalnih služb. Nosilec ukrepa krepitve teh služb je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

(2)      Krepitev kompetenc vzgojiteljev in učiteljev na področju duševnega zdravja. Nosilec ukrepa je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

(3)      Programi opolnomočenja mladih in krepitve duševnega zdravja v vrtcih in šolah. Te programe izvajajo zdravstveni domovi v okviru programa vzgoje za zdravje, pa tudi različne nevladne organizacije.

Vzgojno-izobraževalne ustanove imajo pomembno vlogo pri vzgoji in oblikovanju zdravega življenjskega sloga mladih, tudi pri npr. osebnem razvoju, asertivnem komuniciranju, zmožnosti soočanja s frustracijami ali težkimi situacijami in različnimi stiskami. V zadnjih letih strokovnjaki opažamo 'psihiatrizacijo' normalnega življenja, kjer vsako odstopanje od pričakovanega in želenega udobja povzroča stiske, ki naj bi jih reševali visoko usposobljeni strokovnjaki, v resnici pa bi z marsikatero od teh stisk lahko opravil vsak sam (tudi majhen otrok), če bi le imel znanja in veščine. Ob tem seveda ne želimo zanemariti vpliva naraščajočih zahtev družinskega, šolskega in družbenega okolja na duševno zdravje mladih.

 Kaj bi sporočili mladim ob evropskem letu mladih?

Ne držite v sebi svoje stiske, spregovorite na glas, povejte naprej. Če ne dobite konstruktivnega odgovora od bližnje osebe, če vas njihov odziv spravi v dodatno stisko, potem vedite, da ni problem v vas, temveč imate samo napačnega sogovornika. Poiščite drugega sogovornika ali strokovnjaka. To, da greš na pogovor k strokovnjaku, ni nič sramotnega, pomeni le, da vam je bolj pomembno vaše duševno zdravje kot mnenje drugih. In prav je tako!

Vir: uredništvo mlad.si