»Slovenija se je že v preteklih raziskavah o življenju otrok uvrščala precej visoko, kar je posledica dolgoročnih vlaganj v področje zaščite otrok. Pozdravljamo ukrepe, ki so bili v preteklosti sprejeti za zajezitev širjenja novega koronavirusa in blaženje s tem povezanih posledic zaradi ekonomskih in socialnih izpadov. Ob tem pa ponovno poudarjamo, da smo tudi v Sloveniji že pred pandemijo imeli številne ranljive otroke, njihove stiske in njihova ranljivost pa so se sedaj samo še poglobile. Zato je potrebno pri načrtovanju politik pozorno gledati, da so zajete vse skupine, posebej najranljivejše. Pri slednjih je velika zaskrbljenost za poglobitev vrzeli revščine, neenakosti, socialne izključenosti, nasilja in stisk,«

 Alja Skele, vodja programov zagovorništva pri UNICEF-u Slovenija.

Samomor, nezadovoljstvo, debelost ter slabo razvite akademske in socialne veščine so vse preveč pogoste značilnosti otroštva v najrazvitejših državah sveta, ugotavlja najnovejše poročilo UNICEF-ovega raziskovalnega centra Innocenti. Glede na blaginjo otrok se je med 41 najbogatejšimi državami sveta Slovenija uvrstila v zgornjo četrtino, na 9. mesto.

UNICEF tudi letos, že 20. leto,  predstavlja poročilo iz serije Report Card, ki razvršča države EU in OECD glede na blaginjo otrok. »Izobilje vplivov: Razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na blaginjo otrok v bogatih državah« temelji na podatkih, zbranih pred pandemijo novega koronavirusa ter na lestvici razvršča države glede na otrokovo duševno in telesno zdravje ter akademske in socialne veščine.

V skupni razvrstitvi se Nizozemska, Danska in Norveška uvrščajo med najboljše države za otroke. Slovenija je na 9. mestu, pred sosednjimi Hrvaško (11.), Madžarsko (15.), Avstrijo (16.) in Italijo (19.).

Nobena od 41 najbogatejših držav ni vodilna na vseh področjih, prav vse države imajo še veliko prostora za izboljšanje. Zaskrbljujoče je tudi nazadovanje na področjih, kot so cepljenje, matematična in bralna pismenost ter duševno zdravje. K vsem tem izzivom pa negativen vpliv dodaja tudi pandemija, ki bo imela daljnosežne posledice na blaginjo otrok.

Ključne ugotovitve kaj vpliva na srečno otroštvo:

• Dobro duševno zdravje

Slovenija se uvršča v skupino 12 držav, kjer je manj kot 75 % otrok zadovoljnih s svojim življenjem.Stopnja samomorov med mladimi (kar je glavni vzrok smrti med 15-19-letniki v bogatih državah) nas uvršča na 18. mesto.

Slovenija se tako skupno na področju duševnega zdravja uvršča v spodnjo polovico držav, na 23. mesto.

• Dobro fizično zdravje

Na področju fizičnega zdravja otrok Slovenija zaseda 11. mesto.

Na tej dimenziji je posebej zaskrbljujoč visok delež debelih in otrok s prekomerno telesno težo – v Sloveniji je takih skoraj tretjina.

Stopnja umrljivosti otrok, starih 5-14 let, v Sloveniji znaša 0,7 na 1.000 otrok. V več kot četrtini bogatih držav pa je smrtnost otrok še vedno nad 1 na 1.000 otrok.

• Veščine za življenje:

Ko merimo akademske in socialne veščine, se Slovenija uvršča na zavidljivo 2. mesto. Indikatorja veščin sta delež otrok, starih 15 let, z osnovno bralno in matematično pismenostjo (74,5 %) ter delež otrok, starih 15 let, ki zlahka sklepajo prijateljstva (78,8 %).

Vir in foto: UNICEF Slovenija