Salvete! Tako je navzoče pozdravil voditelj soareje, ki je dne 27.5. potekala v Dijaškem domu Ivan Cankar, kjer ima prostor za svoje delovanje Klub študentov in dijakov SAM. Soarejo je organiziral Klub SAM v sodelovanju s projektno skupino ASPI-Dic in ker je to že tretji tovrstni dogodek, lahko rečemo, da postaja branje tekstov na določeno temo stalnica, s katero Klub SAM povezuje svoje člane ter jih povabi v debato. Tokrat torej – črka S. Zato Salvete! Zato Sreča. Zato Smrt. Zato Skupnost. Ne nazadnje zato tudi plesni Super Srečni Solo. In obilica Sadja S Smetano, s katero se je tema soareje lepo zaokrožila tudi v smislu pogostitve.

V uvodu je prevladala ugotovitev, da je črka nepomembna, naključna, posamična … skratka vse to, kar je morda včasih v svojem notranjem občutenju tudi posameznik. Vendar je splošnost le tisti zunanji plašč, ogrnjen čez bolj skrito enkratnost, individualnost, ki jo je potrebno izbrskati, da se pokaže bogata vsebina. In tako je tudi nepomembna črka S doživela svojih pet minut Slave. Izvedeli smo, da je to ena redkih črk, ki ima sama zase že tudi pomen. Je edina beseda kačje govorice. Da se jo tudi odplesati. Pravzaprav družina besed na S vključuje niz besed, ki nas določajo kot posameznike in kot skupnost: spočetje, svoboda, spoznanje, sonce, sreča, stiska, solidarnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika besedam na S namenja 482 strani. Prva med njimi je sabejnik, zadnja swing. Od arhaične, skoraj pozabljene besede, ki pa kljub temu opisuje veliko Slovencev, saj pomeni dobesedno podnajemnika, gostača, do moderne in poskočne iz Amerike uvožene besede.

In vendar se ničesar ne da ujeti v besedo – to dokazuje primer pesnika Srečka Kosovela. Ne, sreča ni zmeraj srečna, kajti pesnik s srečnim imenom je pravzaprav živel s težko Slutnjo Smrti v sebi. V programu je sledila Gregorčičeva Soča, ki je razumevanje smrti iz posameznikove individualne slutnje premaknila na raven narodovega obstoja ter njegovega tragičnega doživljanja smrti premnogih mladih fantov. A že je sledil plesni Super srečni solo, ki je navzoče razbremenil teže besed ter dokazal, da daje Sreča plesalcu krila, s katerimi premaguje zakonitosti gravitacije in lahko poleti v svoje – Sanje. Čisto brez besed in s posebno obliko navzočnosti pa se je v skupno tkivo soareje znala naseliti tudi Samota, ki noče biti zanikana, saj zna in zmore soobstajati s hrupom ostalega sveta.

Povsem stvaren okvir je soareji dajala ponudba raznovrstnega Sadja S Smetano, ob nji pa je tekstovni prispevek pojasnil, kaj vse se skriva pod sadno lupino in kako tanka je meja med sadjem in zelenjavo. Od Slutnje Smrti do števila kalorij v posamičnih vrstah Sadja? Zakaj pa ne. Še posebej, če vse skupaj povezuje peta pesem: slovenska narodna je zazvenela več kot enkrat. In naposled je prav glasba dokazala, da lahko besede mirno umolknejo, saj se znamo ljudje povezovati tudi mimo njih. S petjem, ki je združilo glasove vseh nastopajoči članov Kluba SAM: Jana, Larisse, Tine, Sare, Filipa in Hane. Omeniti pa velja še aktivno udeležbo vabljenih gostov, ki so se mimo Scenarija pridružili debati, med njimi režiserka Maja Weiss, ki je razložila nekaj pojmov na S, značilnih za filmski svet, potem pa je z izkušeno režisersko roko in s precejšnjo mero duhovitosti vse navzoče vodila skozi namišljeni filmski kader, v katerem so ''posneli'' petje pesmi Sijaj, sijaj sončece.    

Klub študentov in dijakov SAM deluje kot del pilotskega projekta ASPI-Dic pod okriljem Društva ASPI v Domžalah, katerega delovanje omogočata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvo za zdravje.

Vir: KUD Pozitiv - DIC