Lucija Tacer bo maja letos nastopila enoletni mandat mladinske delegatke pri OZN. Zanimalo nas je, kaj bodo njene prioritete v času zastopanja mladih, kateri so največji izzivi, ki jo čakajo in kako bodo njene dosedanje izkušnje pripomogle pri uresničevanju njene vizije. Vabljeni k branju!

Si študentka prava, aktivistka na področju človekovih pravic, prostovoljka pri Slovenski filantropiji, kolumnistka na Inštitutu za proučevanje enakosti spolov (IPES) in še mnogo več. Kaj je bil razlog, da si se odločila za kandidaturo mladinske delegatke pri OZN?

Za kandidaturo sem se odločila zato, ker želim uporabiti svoje izkušnje v praksi in prispevati k zagovorništvu slovenske mladine na mednarodnem nivoju ter prispevati k njihovi večji družbeni angažiranosti. Poleg tega, sem vedno uživala v mednarodnem delu in povezovanju, še posebej z drugimi mladimi, in se mi je ta institut tudi, zato zdel zelo privlačen.

Kaj bodo tvoji prvi koraki, ko boš nastopila v funkciji mladinske delegatke?

Najprej se želim povezati z mladinskimi organizacijami, se bolje seznaniti z njihovim delom in jim tudi predstaviti svoj program. Menim, da lahko s sodelovanjem dosežemo večji spekter mladih. Poleg tega, se bom začela aktivno pripravljati na mednarodne dogodke (predvsem na zasedanje Generalne skupščine OZN) in začela načrtovati organizacijo dogodkov v Sloveniji na temo ciljev trajnostnega razvoja (kot na primer umetnostni natečaj in delavnice).

Kateri je največji izziv, ki te čaka v prihajajočem mandatu?

Eden izmed izzivov je postaviti prioritete, saj je eno leto, kolikor traja mandat, kratko. Zato  se bo zelo pomembno odločiti, katere projekte pripraviti, da jih bom lahko tudi kvalitetno izpeljala do konca.

Glede na trenutne razmere, pa bo izziv tudi mednarodno povezovanje ob Covid-19 pandemiji in zato pozivam tudi mlade, da smo solidarni in sledimo ukrepom, ki bodo možnosti okužb v naslednjih dneh zmanjšali ter prispevamo k čim hitrejši umiritvi stanja.

Tvoje izkušnje se predvsem navezujejo na področje človekovih pravic, enakosti spolov, svobode govora, begunske problematike. Bodo te tudi tekom tvojega mandata mladinske delegatke v ospredju in kako utemeljuješ njihovo relevantnost za mlade?

Kot sem izpostavljala tudi pri svoji kandidaturi, bom v ospredje postavljala predvsem enakost spolov, ker menim, da je neenakost na tem področju še trdno zasidrana v naši družbi in zaviralka razvoja. Neenakost spolov je na žalost realnost v kateri odraščamo, živimo in delamo tudi mladi. Spolni stereotipi omejujejo tako moške kot ženke. Vedno več nas opaža, da takšne neenake možnosti in priložnosti niso utemeljene in se morajo odpraviti. Neenakost spolov kritično vpliva tudi na številne druge problematike, kot so pravica do izobraževanja, dostojnega dela, dostop do zdravstva in revščina. Zato enakost spolov ni le nujna prioriteta za vse tiste mlade ženske, ki se že srečujejo z neenakim položajem v družbi, ampak za vse ljudi, posebej pa mlade in prihodnje generacije. 

Seveda postavljanje ene problematike v ospredje ne pomeni, da ne bom aktivna tudi na drugih področjih, saj verjamem, da je še posebej ob 75. obletnici OZN, pomembna tudi celovita promocija sedemnajstih ciljev trajnostnega razvoja. Skušala bom slediti potrebam mladih in jih podpirati ob njihovi aktivnostih za doseganje ciljev.

Zadnje leto je zaznamovala mobilizacija mladih na področju okolja, podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja. Kakšne cilje si si zastavila v odnosu do delovanja na področju ciljev trajnostnega razvoja v okviru Agende 2030?

Cilji trajnostnega razvoja so pomembna prioriteta in verjamem, da lahko s svojim delom bolje seznanim  mlade o Agendi 2030 in podpiram ter sodelujem pri mobilizaciji, ki se med mladimi že dogaja. Mislim, da je moja naloga, da v obliki različnih dogodkov poskušam tematike približati predvsem tistim, ki z njimi še niso dobro seznanjeni in jim s tem tudi omogočiti, da postanejo sami proaktivni na teh področjih in zahtevajo odgovornost naših odločevalcev pri zasledovanju Agende 2030.

Kje vidiš priložnosti za izboljšanje položaja mladih in krepitev mladinskega sektorja glede na prihajajoče predsedovanje Slovenije Svetu EU? Kako tukaj vidiš svojo vlogo?

Menim, da se mora mladinski sektor aktivno vključiti, kolikor je še mogoče, že v fazi priprav prednostnih nalog za čas predsedovanja, ker moramo mladi imeti priložnost izpostaviti problematike, ki nas posebej močno zadevajo, kot je na primer stanovanjska problematika, dostojno delo, skrb za okolje in druge teme, ki danes bremenijo mlade v Sloveniji. Glede na trenutni oris prednostnih nalog, vlogo delegatke vidim predvsem v prvem cilju, EU temelječe na trajnostnem razvoju, ki sovpada s promocijo Agende 2030.

Kako boš stopila v stik z mladimi v Sloveniji in od njih pridobila potrebe za zagovarjanje njihovih interesov? Kako bo na drugi strani potekala komunikacija s Slovenijo in tudi z mladinskim sektorjem v Sloveniji?

Stik z mladimi bo v tej vlogi zame zelo pomemben. Namen se imam udeleževati mnogih dogodkov ter s tem tudi podpirati aktivne mlade. Poleg osebnih stikov pa imam namen izboljšati povezave z mladimi tudi preko socialnih omrežij ter spletne pošte, kjer jih bom spodbujala, da mi pošljejo ideje, želje ali priporočila za delo delegatke.

Poleg tega, imam namen aktivno sodelovati z mladinskim sektorjem, se povezati s predstavniki mladinskih organizacij, odgovornih za mednarodno povezovanje ter uskladiti delo na področjih dela OZN in ključnih mladinskih politik.

Kako vidiš Slovenijo v mednarodni skupnosti na področju mladine? Kaj bi bilo po tvojem mnenju potrebno izboljšati?

Moram reči, da sem bila, še posebej v pripravah na to kandidaturo, zelo pozitivno presenečena nad aktivnostjo mladih v Sloveniji. Delo nekaterih slovenskih društev in skupin sem namreč zasledila tudi na spletnih straneh agencij OZN.

Primerjalno gledano (tudi v primerjavi z ZDA, kjer sem nekaj časa študirala), pa menim, da je mladinska participacija in aktivno državljanstvo med mladimi v Sloveniji nizko. Tukaj zagotovo vidim mnoge možnosti za izboljšavo. V vlogi delegatke načrtujem delavnice, ki bi mlade spodbujale k aktivnem državljanstvu in jim predstavljale možnosti mladinske participacije pri odločanju.  

Zakaj se ti zdi pomembno, da so mladi aktivni v mladinskih organizacijah in kako lahko mladinski sektor po tvojem mnenju prispeva k odgovarjanju na aktualne potrebe mladih?

Aktivnost mladih v mladinskih organizacijah vodi v bolj ozaveščeno in odgovorno družbo ter posledično boljšo demokracijo v naši državi. Takšna aktivnost mladim tudi pomaga pri razvoju svoje življenjske poti in jih spodbuja k delovanju na področjih, za katere se zanimajo.

Mladinski sektor lahko veliko prispeva k odgovarjanju na aktualne potrebe mladih, ker lahko  mladinski predstavniki stopijo v bolj neposredni stik z odločevalci in spodbudijo k zakonodaji ter sestavi programov, ki mladim omogočajo boljši položaj v družbi (kot na primer Svet Vlade RS za mladino). Verjamem, da bi lahko v prihodnosti mladim ponudili več možnosti, da sodelujejo v procesih odločanja.

S katerimi tremi besedami bi opisala svojo vizijo mladinske delegatke pri OZN?

Vključujoča, ambiciozna in proaktivna.

Kaj bi želela sporočiti mladim bralcem našega portala?

Želela bi jim sporočiti, da naj me kontaktirajo preko Facebooka ali Instagrama, če imajo kakšne predloge za delo delegatke. Z veseljem bi slišala vaše ideje!

Vir: uredništvo mlad.si

Foto: Lucija Tacer, osebni arhiv