Luka Stražar je vrhunski in svetovno znani alpinist. Po izobrazbi je geograf, danes pa se profesionalno ukvarja z gorami in plezanjem. V alpinizmu kot športnik zasleduje svoje osebne izzive. Pri opravljanju poklica gorskega vodnika mu v gorah pridobljeno znanje in izkušnje pomagajo pri vodenju. Tako tudi kot vodnik obiskuje gore v vseh letnih časih. Od športnega skalnega plezanja, alpskih vzponov, lednega plezanja do turnega in Heliski smučanja. Pred kratkim je postal tudi mladi očka, z družino živijo na Gorenjskem. 

Luka, o tebi smo v zadnjih letih slišali veliko presežnikov in zgodb o uspehu. Nazadnje smo v skavtskih medijih o tebi pisali, ko sta leta 2011 z Nejcem Marčičem potegnila prvenstveno smer na K7. Sedaj, 10 let pozneje, z istim soplezalcem nov uspeh - prvenstvena smer na vrh 6680 m visoke gore Tsoboje v Himalaji. Medtem dvakrat usvojen Zlati cepin, Bloudkova plaketa in cela vrsta bolj in manj odmevnih zmag. Kakšni so občutki danes, ko po nekaj dneh stojiš na domačih tleh z novo prvenstveno smerjo “v žepu”?
Kot novopečeni očka sem zelo vesel vseh malih stvari, ki se dogajajo v naši mali družini. Ob uspešni odpravi imam trenutno tudi  kar nekaj opravkov s sedmo silo in podobnimi stvarmi. Ni dolgčas. 

Včasih zagret skavt in četovodja v Ljubljani 4. Danes o tem le še malokdo ve, a smo zelo ponosni, da prihajaš med drugim tudi iz skavtskih vrst. Kdaj si bil zadnjič v stiku s skavti?
Včeraj sem na kitaro sinu igral neko skavtsko pesem s CDja, ki ga je že dolgo nazaj izdala Ljubljana 4. Za poslušati verjetno ni bil nek presežek, sem se pa “čutil” zelo v stiku s skavtstvom.

Kam segajo tvoji začetki skavtstva? Kakšni spomini in izkušnje te vežejo na to obdobje?
Uf, zdi se mi da od drugega, tretjega razreda, pa do približno leta 2010. Voditelj sem bil približno dve, tri leta. Svoje skavtske poti se zelo rad spomnim. Tabori, izleti in skavtska družba so barvito in intenzivno zapisani v mojih spominih. Na nek način podobno kot odprave in pomembnejši vzponi. Narava pa je nekakšna rdeča nit obeh obdobij.

Katera znanja in veščine, pridobljene pri skavtih, te spremljajo pri tvojem delu in v vsakdanjem življenju?
Vozli. =) Zares sem si kdaj pomagal že z vsako od veščin, pridobljeno pri skavtih. Gre za res uporabne veščine, tako praktične kot tiste bolj psihološke ali duhovne. 

Skavtstvo je pot, kjer se srečamo z mnogo izzivi, ki jih premagamo sami ali s prijatelji. Zagotovo jih pri tebi še danes ni zmanjkalo. Kaj ti danes predstavlja največji izziv?
Biti mož in oče.

Ko smo že pri izzivih … Kako pa poteka usklajevanje družinskega in službenega življenja ter časa, posvečenega alpinizmu ter ostalim konjičkom?
Poklic, kariera in hobi se pri meni res zlijejo v eno stvar, zato nimam jasne ločnice med recimo “službo” in prostim časom. Tudi žena Petra je plezalka in naši izleti so zelo plezalno obarvani. Lahko bi rekel, da sem zelo svoboden pri izbiri, koliko izzivov si bom v določenem obdobju zadal.  Super stvar, a če se spravim v situacijo, ki mi ni všeč, se lahko pritožim samo sebi.

Si novopečeni očka. Česa te uči očetovstvo? Kako pa žena “razume”, da moža kakšen mesec ni doma, ker “že spet” odkriva nove smeri in poti v belih strminah?
Res je. Učim se, kako se razumeti brez besed. Zares bi bilo to vprašanje najbolje zastaviti ženi. Gre namreč za super pomembno nalogo in zelo sem hvaležen Petri, da jo nosi na svojih ramenih.

Zdi se, da je alpinizem preprosto del tebe. Kako se odločiš za nove smeri in njihove težavnosti pri osvajanju vrhov? Nam zaupaš kaj sledi po usvojenem vrhu Tsoboje?
Zaupam vam, da imam nekaj idej, a še nimam konkretnih načrtov.  To se mi zdi za zdajšnje obdobje tudi čisto logično. Ko si telo in glava odpočijeta, ko se začnem bolj obračati v prihodnost in načrte, se konkretizirajo tudi cilji.

Že spanje v bivaku na trdnih tleh je nekomu izziv. Kako je spati nekje nad prepadom? Kaj takrat razmišljaš, na kaj moraš biti še posebej pazljiv?
Predvsem je treba paziti, da ti kaj ne pade dol. =) Sama izkušnja bivakiranja je lahko zelo različna. Če je narava prijazna in si dobro opravil vse potrebno, imaš res priložnost uživati v ambientu in se dobro odpočiti. V nasprotnem primeru pa je počitka bolj malo in z mislimi večkrat potuješ v kakšno bolj udobno okolje.

Zanimiva, smešna ali neprijetna anekdota, ki se je zgodila pri vzponu na Tsoboje v oktobru 2021:
V teh strminah so zapleti vsakič, ko je treba iti na stranišče. =)

Plezanje v navezi pomeni tudi veliko medsebojnega usklajevanja in načrtovanja. Kaj je tisto, kar bi izpostavil kot najpomembnejše v odnosu med soplezalcema, ki gresta v razmere, ki so že same po sebi lahko zahtevne in skrajne?
Pomembno je, da o plezanju in reševanju izzivov razmišljaš na podoben ali enak način. Ob tem moraš seveda biti tudi fizično na podobnem nivoju.

Pri tako nevarni aktivnosti, kot se zdi alpinizem vsem, ki to opazujemo od daleč, ni prostora za napake, hkrati pa si odvisen od vremena in številnih drugih dejavnikov. Predvidevava, da je takrat, ko veš, da ni vse v tvojih rokah, potrebno še toliko več zaupanja v Božje varstvo. Kako ti vera v Boga pomaga v takih trenutkih? Ali je v trenutkih, ko se vzpenjaš proti nebu, lažje čutiti Božjo bližino?
V gorah se poskušam ravnati nekako po načelu, pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Občutek človekove majhnosti v primerjavi s stvarstvom je v gorskem okolju močno prisoten.

Kot vrhunski športnik si zaposlen pri Slovenski Policiji. Kaj to sploh pomeni? Kako izgleda tvoj delovni dan? Kaj pa dopust?
Športna enota Slovenske Policije je namenjena podpori športnikov, ki se s svojo panogo ukvarjajo dokaj intenzivno. Naloge športnikov so bolj promocijske in protokolarne narave. Moj “delovni dan” se tako ni kaj dosti spremenil, prav tako ne moj dopust.

In za konec … Kaj bi danes položil na srce otrokom in mladim, ki živijo igro skavtstva?
Čim več čudovitega, nepopolnega življenja in pametno rabo “popolnih” ekranov želim.

Za več informacij obiščite tudi Lukovo spletno stran.

Prispevek je nastal v okviru projekta Izzivaj – uživaj, s katerim Skavti spodbujajo člane in širšo okolico k bolj zdravemu načinu življenja, s poudarkom na gibanju in prehrani. Projekt sofinancira Ministrstvo za zdravje RS.