Marijana Korotaj je prejemnica državnega priznanja za izjemne dosežke v mladinskem sektorju 2020 in sicer priznanja kakovostno in uspešno delo v daljšem časovnem obdobju. Že zadnjih 15 let aktivno soustvarja mladinski sektor v Sloveniji in razvija mladinske programe na lokalni ravni. Od leta 2005 je kot zaposlena v Mladinskem centru Ormož vzpostavila njegovo delovanje, začrtala smernice, vizijo in program razvoja lokalnega mladinskega dela. S svojim delom je pustila trajen pečat v življenju, mišljenju in delovanju ne samo mladih, ampak tudi otrok in starejših. Z gospo Marijano smo se pogovarjali o njeni poti v mladinskem sektorju. Več v intervjuju. 

Zakaj in kako ste vstopili v mladinski sektor, kjer vztrajate že kar nekaj let?

Po končanem študiju primerjalne književnosti v Ljubljani, kjer sem uživala v pestri kulturni ponudbi, me je življenjska pot ponesla nazaj v domače okolje, kjer sem si ustvarila družino. Zaposlitev v mladinskem centru mi je omogočila kreirati in soustvarjati pestro ponudbo mladinskih aktivnosti in projektov, namenjenih tako mladim kot tudi otrokom in starejšim. Prvi koraki so bili težki in zahtevni, saj ni bilo primerne mladinske infrastrukture, a je bila volja in so bile ideje in najpomembneje, je bilo vzpodbudno okolje in razvoju naklonjeni posamezniki, društva in ustanove, s pomočjo katerih smo lahko uresničevali ideje. Z vsakim letom je bilo boljše in lažje. V petnajstih letih vzajemnega dela in lokalnega povezovanja smo izvedli mnogo dogodkov, projektov in omogočali mladim, da aktivno soustvarjajo program in se vključujejo v družbo.  

Kaj vam pomeni delo z mladimi?

Delo z mladimi in za mlade me veseli, saj je razgibano, vedno aktivno in polno izzivov. Rada in z veseljem sem ga opravljala in ugotavljam, da me ohranja v ustvarjalni in inovativni kondiciji. To je področje, za katerega mislim, da mu lahko nekaj dam, a mi hkrati tudi ogromno daje. Veseli me, da s svojim delom lahko pripomorem mladim, da se ukvarjajo z dejavnostmi, ki jih zanimajo,  jim koristijo, jim dajejo možnost, da se aktivno vključujejo v družbo in se osebnostno razvijajo.

Skozi vaše več letno delo ste imeli priložnost sodelovali z različnimi generacijami mladih, kako so se te med sabo razlikovale, so današnje generacije drugačne? 

Vsi se spreminjamo in prilagajamo, tudi mladi se. A nekaj ostaja isto, mladi so mladi. Če posplošim, so polni energije, zanosa, veselja, iščejo svoje mesto v svetu in najustreznejši način življenja. A v dosedanjem druženju z njimi opažam, da se spreminjajo njihovi interesi, potrebe, vrednote, glasbeni okusi. Zdi se mi, da se današnji mladi veliko več učijo, da jim je šolski uspeh zelo pomemben, da so bolj tekmovalno naravnani, a to od njih najbrž zahtevata izobraževalni sistem in zaposlitveni trg. Občutek imam, da so dosti bolj podjetni in veliko bolj družbeno aktivni. Spreminjajo se tudi vrednote, način preživljanja prostega časa in druženja. Vsekakor na to vpliva tudi skokovit razvoj tehnologije in družbenih omrežij. Oblikujejo se vedno novi trendi, kanali in načini komuniciranja.

Kakšno je po vašem mnenju mladinsko delo v Sloveniji in kakšno bi moralo biti, je prostor za izboljšave?

Vsako lokalno okolje je specifično in tudi lokalno mladinsko delo se razlikuje. Menim, da imamo dobro razvito in organizirano mladinsko delo, a prostori za izboljšave so vedno. Spodbujajo in razvijajo naj se oblike mladinskega medvrstniškega dela, ko se angažirajo mladi za mlade. 

Kako pa poteka vaše delo v teh drugačnih novih razmerah?

Digitalno in virtualno, a še vedno povezovalno. Izziv nam je iskati oblike sodelovanja in aktivnosti, ki nagovarjajo mlade k preživljanju prostega časa v naravi, prebujanja kreativnosti in dobrega počutja, kljub prisotnim stresorjem in omejitvam trenutnega časa.

Kaj je najbolj zaznamovalo vaše delo v vseh teh letih? Zagotovo je bilo kar nekaj pozitivnih in negativnih zgodb?

Z besedami pestrost, prilagodljivost in iznajdljivost bi lahko najbolj nazorno odgovorila na to vprašanje. Kot na vseh področjih življenja, so bili vzponi in padci, uspehi in neuspehi, časi, ko vse steče in se razvija gladko in časi, ko nič ne gre po načrtu, ko je na poti vse polno ovir, preprek in ugank. Mnogo spominov se prebuja ob razmišljanju o prehojeni poti. Zanimivo mi je spoznanje, da je bila ena in ista vsebina v očeh nekoga pozitivna, komu drugemu pa negativna. Veseli me, da je večina zgodb pozitivnih in le kaka negativna, ki pa je spet za nekaj dobra.

Kaj vam pomeni priznanje, ki ste ga prejeli?

Priznanje mi pomeni prepoznanje vložene volje in truda ter potrditev dobro opravljenega dosedanjega dela, ki ga želim deliti z vsemi dosedanjimi in trenutnimi sodelavci, soorganizatorji, partnerji projektov, prostovoljci, podporniki, financerji, prijatelji in družino. Zahvaljujem se jim za odlično sodelovanje, pomoč in podporo.

Vir: uredništvo mlad.si

Foto: osebni arhiv Marijane Korotaj