Matej Cepin danes vodi Socialno akademijo, katere glavna misija je krepitev aktivnega državljanstva in družbene participacije mladih kot tudi odraslih. V letih 2002 do 2008 je delal na Društvu mladinskih ceh kot vodja Mladinske akademije in drugih projektov, med letoma 2004 in 2008 je bil dva mandata podpredsednik na Mladinskem svetu Slovenije, največ časa pa je posvetil skavtom, kjer je bil voditelj skupin, trener, državni voditelj, poverjenik za program Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov in vodja več projektov. Je avtor številnih publikacij z različnimi tematikami, med drugim o metodah dela z mladimi, trenerstvu, menedžmentu v mladinskih organizacijah, medgeneracijskem sodelovanju, usposabljanju mladinskih delavcev, strateškem načrtovanju in kakovosti v mladinskem delu. O slednjem je Matej z nami delil svoje misli v spodnjem intervjuju.

Kaj vas je pripeljalo v mladinsko delo?

Prvi stik je bil preko prijatelja, v srednji šoli, prvih nekaj mesecev pa se v mladinskem delu niti nisem najbolje počutil. Bilo mi je »kr neki«. Skozi čas pa sem videl, kako velike skoke v kompetencah mi je to prineslo, predvsem pa, koliko novih prijateljev in zabavnih zgodb je bilo s tem povezanih.

Kaj je tisto, kar je od začetka vašega delovanja pa do danes, v mladinskem sektorju pustilo največji pečat na delovanje le-tega?

Leta 2004 – uh, od tega je zdaj že 15 let! – smo na Mladinskem svetu Slovenije izdali Priročnik za trenerje mladinskih voditeljev. Šlo je samo za knjigo, pravzaprav mapo, ki pa je po mojem mnenju sprožila določeno gibanje. V tistem času, morda delno tudi zaradi tega projekta, se je trenerska kultura v mladinskem sektorju dvignila, s tem pa tudi usposobljenost kadrov, kar se mi za mladinski sektor zdi ključno. Je pa ta publikacija pomagala tudi meni, preko nje sem spoznal mnogo zanimivih ljudi in se lotil mnogo zanimivih izobraževanj in projektov.

Katere so največje spremembe v sektorju, ki trenutno potekajo?

Dogajanje v sektorju se trenutno zdi nekoliko zaspano, vendar mislim, da so spremembe, ki v tem trenutku potekajo, zelo pomembne. Moj občutek je nekoliko pesimističen. Zdi se mi, da je kar nekaj organizacij, ki opaža, da bazično v sektorju ne bo mogoče preživeti, zato se ali zapirajo ali pa tako močno preoblikujejo, da se selijo v druge sektorje. Vedno bolj šibko postaja tudi podporno okolje za organizacije, po drugi strani pa so tudi spremembe pri mladih tako nagle, da jih nekatere organizacije le stežka lovijo.

So ravno spremembe, ki jih omenjate največji izziv, ki mladinsko delo čakajo v prihodnje?

Metode in pristopi, ki so delovale še pred desetletjem ali dvema in ki jih ima velik del mladinskih delavcev še vedno, zavedno ali nezavedno, zdaj ne delujejo več – ali pa vsaj ne na podoben način. Med mladimi se pojavljajo mnogi novi trendi, vsakemu trendu pa sledi tudi kontra-trend. Tako na primer del mladinskega dela skuša čim več mladih dobiti na internetu in jih na njem še bolj opolnomočiti, drugi del istega mladinskega dela pa kot potrebo zagovarja digitalno detoksikacijo. Mladinsko delo v svojem jedru lahko še vedno, ali pa celo vse bolj, odgovarja na temeljne potrebe mladih, ki se ne spreminjajo. Še vedno iščemo edinstvenost vsakega posameznika, njegov prispevek v družbi, njegovo vključitev v socialno mrežo, iskanje skupnega v množici različnosti. To je vedno bilo in vedno bo mladinsko delo. Načine, kako do tega, pa je potrebno vedno znova inovirati.

Kakšni so trenutni trendi mladinskega dela drugod po Evropi?

Po mojem nič kaj bistveno drugačni od tistih v Sloveniji. Na Evropski akademiji mladinskega dela maja v Kranjski gori, se je nazorno pokazalo, da vsi živimo v istem prostoru. Zdi se, da se mladinsko delo povsod po Evropi instrumentalizira. Vedno teže je zagotoviti vire za čas, preživet z mladimi, vedno teže je zagotoviti dovolj varno okolje za učenje skozi napake in za prevzemanje odgovornosti mladih, vedno bolj pa smo v službi kazalnikov, ki jih določajo drugi sektorji in pri katerih mladinsko delo igra praviloma le stransko vlogo.

Kje pa se lahko vidijo konkretni učinki mladinskega dela v družbi?

Zgolj na dolgi rok. Pri mladinskem delu se skoraj ničesar ne da narediti na hitro. Mladinski delavci smo lahko deležni mnogo pohval in zahval s strani mladih, a tiste, najbolj iskrene, to so tiste, ki jih ima določen mladinski delavec po številu le za prste ene ali obeh rok, tiste, ki spreminjajo življenja posameznikov – to so najpomembnejši učinki mladinskega dela. Izobraževalni sistem mlade formira, a tam na robovih, zgoraj in spodaj, se vedno nahaja množica mladih, katerih talente ta sistem prezre. In tisti imajo ogromno srečo, če jih oplazi mladinsko delo. Lahko pa smo še bolj predrzni in rečemo, da ima takšne talente vsakdo.

Katere kvalitete mora imeti vsak mladinski delavec?

Veliko jih je, saj gre za izredno vsestranski poklic. Dodatna težava je, da se zanj, vsaj v Sloveniji, tudi zelo težko kakovostno izobraziš. Morda bi med mnogimi kandidati tokrat izpostavil zaupanje v mlade. Ne le zaupanje, da ne bodo ničesar uničili ali da bodo projekt dobro izvedli. Še na višji stopnji. Zaupanje, da je vsaka mlada oseba edinstvena, da ima darove, ki jih nima nihče drug in da se pot do sreče skriva v tem, da del teh darov podari v skupno dobro, torej družbi.

Trije miti o mladinskem delu?

Se mi zdi, da mladinsko delo niti ni obkroženo s toliko miti, saj gre za dokaj novodoben koncept. Več mitov je, zdi se mi, povezanih z mladimi. »Problemi« z mladimi so večna tema, že vsaj od Aristotela dalje. Mladinsko delo pa je bolj tehničen pojem. Morda je en tak mit, ki nam nalaga veliko odgovornosti ta, da mladinsko delo iz zdolgočasenih in pasivnih mladih dela navdušene in aktivne.

Katere tri besede lahko povzamejo mladinsko delo?

Mladi, družba, most. To je zame najkrajša definicija mladinskega dela: je most med mladimi in družbo.

Kaj bi želeli povedati mladinskim delavcem v Sloveniji, pa še niso slišali?

Ne bom dejal, da še niso slišali, gotovo pa so slišali premalokrat. Mladinsko delo je izredno plemenito poslanstvo. Ni dokazano, a trdno verjamem, da je preprečilo tudi že marsikateri večji konflikt ali vojno. Zato hvala vsem!

Vir: uredništvo mlad.si

Foto: Matej Cepin – osebni arhiv