Z veleposlaništva Republike Slovenije v avstralski Canberri so Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v začetku meseca obvestili, da je Julija Cvetkovič v srednji šoli v Queenslandu, ob dovoljenju matične avstralske šole in v sodelovanju z Gimnazijo Bežigrad, v okviru programa mednarodne mature, opravila maturo iz slovenščine. Minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo ji je za to čestital. Devetnajstletno Julijo smo želeli tudi spoznati, zato smo jo povabili k pogovoru.

Julija se je rodila v Sloveniji, tudi osnovno šolo je začela obiskovati v Domžalah. Ko je bila stara sedem let, se je proti koncu leta s starši preselila v Avstralijo. Najprej v Melbourne, kjer ji do konca januarja, ko se tam začne šolsko leto, ni bilo treba sesti v šolske klopi. Nato pa je vstopila v tretji razred. Sprva ji ni bilo enostavno, saj ni znala angleškega jezika. »Težave sem imela z angleščino, pa tudi vsi te kot tujca gledajo drugače, ker nisi njihov. V začetku sem izostajala od pouka matematike in drugih predmetov, ker sem morala obiskovati ure učenja angleščine,« pripoveduje. Ko jo je osvojila, je postalo lažje.

S starši so se nato preselili v Brisbane, kjer je nadaljevala šolanje, ki sicer v Avstraliji traja 12 let. »Osnovna in srednja šola sta v bistvu združeni,« pojasni Julija. A ko je zaključila deveti razred, se je skupaj s starši odločila, da se vpiše na Queensland Academies for Creative Industries. Gre za srednjo šolo, ki ima tri kampuse, in sicer »za matematiko, za kreativnost, to je nekaj takšnega, kot v Sloveniji šola za oblikovanje, in znanost. Izbrala sem kreativnost, to šolo pa zato, ker omogoča mednarodno maturo. Opraviti sem morala tudi sprejemne izpite,« pove Julija.

Da bi imela čim širše možnosti in da si ne zapre nobenih vrat, je želela opravljati mednarodno maturo. Del študija želi opraviti tudi v Sloveniji. »S starši smo dolgo iskali šolo, ki bi mi za to nudila najboljše možnosti. Osredotočili smo se za mednarodno maturo. Zavedala sem se, da če želim študirati v Sloveniji, moram zelo dobro znati slovenski jezik. Pogovorno ga znam dobro, tudi dopisujem si s prijatelji iz Slovenije, ne znam pa knjižne slovenščine, sem ocenila. Kako opraviti maturo tudi iz slovenskega jezika? Z mami sva se poglobili v to, kontaktirali sva šolo, kjer so nam povedali, da moram najti učiteljico, ki me bo pripravila za maturo iz slovenščine. Najprej sva iskali med Slovenci v Avstraliji, a ni bilo nikogar, ki bi znal učiti po kriterijih, ki so primerni za mednarodno maturo. Potem sva iskali v Sloveniji in tako prišli do učiteljice slovenskega jezika Mojce Osvald, ki poučuje na Gimnaziji Bežigrad.« Maturo iz slovenskega jezika je opravila z oceno 5 na ocenjevalni lestvici do 7, ki velja v Avstraliji.

Ostale maturitetne predmete je opravljala v novembru letos, kot njeni sovrstniki. Zdaj ima počitnice. »Trenutno se s prijatelji sprašujemo, kaj naj delamo do februarja, saj nikamor ne pašemo,« se pošali. »Veselim se februarja, ko bom odšla študirat. Upam, da bom sprejeta na Quensland University of technology. Ta namreč ponuja študijsko izmenjavo z ljubljansko ekonomsko fakulteto.«

Slovenijo ima Julija rada. Najbolj jo jezi, ko jo sprašujejo, kje je lepše, v Sloveniji ali v Avstraliji. »To je tako, kot da bi te vprašali, katerega od staršev imaš raje.« Za Avstralijo pravi, da ponuja več možnosti za zaposlitev in za življenje, kakršno ji je všeč. »Služba v Avstraliji človeku dopušča, da ima dovolj prostega časa zase in za družino. Tako je tudi v šoli. Ko sem bila v Sloveniji, me je učiteljica Mojca, z dovoljenjem vodstva Gimnazije Bežigrad, povabila, da sem šla tudi v njen razred na bežigrajski gimnaziji. Dobila sem občutek, da je v slovenskih šolah precej stresno. Pri nas je bilo bolj sproščeno. V razredu so denimo za sedenje na voljo žoge za jogo, pa vreče, sediš lahko tudi na tleh, kakor želiš. Vse je zelo sproščeno. Učitelji so prijazni, dovoljeni so različni načini učenja. Ni pomembno, po kateri poti prideš do znanja. Pomembno je, da ga osvojiš. Rada imam šolo, res dobre izkušnje imam z njo. Veliko mi je dala. Znanje, izkušnje za življenje, naučili so me, kako si organizirati čas, obenem pa je pomembno, da šola vselej dopušča tudi dovolj prostega časa. Tudi moji starši so bili zelo odprti in niso zahtevali, da domov nosim samo sedmice, kar je najvišja ocena v Avstraliji. Ocene so pomembne samo zato, da prideš na univerzo.«

Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Foto: Edita Žugelj