V sodelovanju projekta Dijaškega doma Ivana Cankarja, Vrstniška mediacija, s Hišo otrok in umetnosti je pod mentorstvom Irene Rajh (animatorka lutk, režiserka, mentorica) nastala Lutkovno gledališka miniaturka, ki uprizarja tri konflikte ter postopke mediacije. Večpomenskost, duhovitost in vizualna privlačnost tvorijo poetično miniaturko konfliktnih situacij, postopkov mediacij in katarz.

Premiera Lutkovno gledališke miniaturke v produkciji Dijaškega doma Ivana Cankarja in KUD-a Pozitiv je potekala v četrtek, 2. 6. 2022, v Kreatoriju.      

V 13 letih projekta Vrstniška mediacija, ki je sofinanciran in podprt s strani Mestne občine Ljubljana in ga vodi mentorica Ljuba Plesec, se je usposabljanja za vrstniške mediatorje udeležilo več kot 60 dijakov, ki so izvajali formalne mediacije med dijaki ter med vrstnike in v svoje okolje širili novo kulturo odnosov. Hkrati je nastalo več tiskovin z mediacijsko vsebino: publikacija, zloženka, letaki, več videov, filmov, plakat, letos pa omenjena miniaturka. Povezovanje tima za mediacijo z drugimi projektnimi timi (BITI, Likovna delavnica DIC, Videosvet) bogati izraznost in širi vedenje o mediacijskih veščinah in spretnostih med DIC-arje ter dvigne usposabljanje in izobraževanje nad vsakdanjo izkušnjo.

Andrej Dijak, Gašper Golob Rupnik, Zara Hrovat in Tia Kladivnik pod mentorstvom Irene Rajh s spretnim animiranjem informacij, mediacijskih veščin, lutk, svetlobe, senc, glasbe in prstov na rokah izvabljajo kapacitete imaginacije obiskovalcev predstave in jih nagradijo z vizualno očarljivo celoto, ki traja komaj 20 minut, a je tako polna situacij, likovnih elementov, glasbe in posledično simbolov in poant, da gledalca popolnoma prevzamejo.

Predstava tematizira tri konflikte med različnimi dijaki, ki se dogajajo v sobah doma. Prizori so ločeni z glasbenimi vložki popularne glasbe iz 80. let (Eternal Flame, The Bangles …). Pripovedni lok so ustvarjalci z mentorico gradili navzgor; od konkretnega k abstraktnemu, od tuzemskega k višjim sferam duhovnega, od formalnega k umetniškemu, od besede k lutki, od točkovne osvetlitve dogajanja do ustvarjanja senc, ki zavzamejo celotno polje odra. Vsi štirje igralci v temnih nevtralnih oblačilih v prvem konfliktu med dijakoma odigrajo mediacijski postopek na minimalistični sceni s pokrito mizo, za katero sedita sprti mediantki, njima nasproti pa mediator. Ta predstavi načela mediacije (prostovoljnost, zaupnost, nevtralnost) in pravila postopka. V tem prizoru oblikujemo jasno sliko o poteku mediacije in pomenu vloge mediatorja, ki z veščinami postavljanja vprašanj vodi medianta skozi proces poslušanja drugega. Od te točke predstave namesto realnega vstopa na oder imaginarno: majhna vrata in okno, majhna tuš kabina, majhno vrtljivo krožno prizorišče in še manjša kanglica zalivalka … Vse to z namenom oživljanja situacij in ljudi ter vsega vmes, kar se med njimi in zaradi njih zgodi.    

Sledi prizor konflikta dijakinj zaradi glasnega pogovora po telefonu ene pred drugo, ki se uči za maturo. V prizoru dijakinji animirata lutki barbiki. Uporaba najpopularnejše lutke na svetu, ameriške ikone lepotnega ideala, smeši dvomljivo inteligenco sostanovalke, ki pred znanje (učenje za maturo) postavlja videz. A to zmoto uvidi.

Prizor tuširanja, igralka z majhno kanglico zalivalko modre barve prši kapljice po golem telesu Adama, ki ga predstavljajo spretno manipulirani prsti na rokah in roka, vzbudi muzanje publike. Še posebno v prizoru, ko se stuširani obriše po intimnih delih telesa. Simpatičen miniaturen prizor vzbuja občutke ljubkosti, ko zalivanje pomeni negovanje in skrb za nekaj, kar je nebogljeno in odvisno od naše pozornosti.

Simbolno močni in poetični so vsi prizori do konca predstave. Srečanja realnega z imaginarnim, mediacije z umetnostjo, igralcev s publiko in izzvenevanje močnih napetosti v drugačno doživljanje pa čista nagrada.   

 Vir: KUD Pozitiv