V petek, 11. decembra 2021, je v Mladinskem centru Brežice potekala mednarodna konferenca o kakovosti in profesionalizaciji mladinskega dela.

Konferenca je predstavljala zaključni dogodek projekta strateškega partnerstva »Supporting Evidence-based Education of Youth Workers«, za dvig kakovosti mladinskega dela, v okviru programa Erasmus+. Namenjena je bila mladinskim delavcem iz Hrvaške in Slovenije.

Partnerji v projektu, Faculty of Humanities and Social Sciences of the University of Rijeka (UNIRI), Institute for Social Research (IIZ) in Zagreb and University of Ljubljana (UL) so nas seznanili z rezultati projekta, v sklopu katerega so analizirali kurikulume na slovenskih in hrvaških visokošolskih zavodih, pri čemer jih je zanimalo, ali kateri kurikulumi vključujejo tematike, ki so neposredno povezane z mladinskim delom in kompetencami mladinskih delavcev. Ugotovitve, do katerih so raziskovalci prišli, kažejo na kritično pomanjkanje izobraževalnih vsebin na temo mladinskega dela v obeh državah.

Sledila je okrogla miza na temo uresničevanje Evropske agende mladinskega dela, na kateri so sodelovali:

• Dolores Kores, direktorica Urada RS za mladino (URSM)
• Uroš Skrinar, direktor Zavoda za razvoj mobilnosti mladih (MOVIT)
• Katarina Gorenc, vodja urada za mladino na Mestni občini Ljubljana
• Marko Kovačić, raziskovalec na Inštitutu za družboslovne raziskave Zagreb (IDIZ).

Mag. Dolores Kores je izpostavila, da je bilo leto 2022 razglašeno za Evropsko leto mladih, v sklopu katerega je eden izmed ciljev pripraviti in sprejeti Resolucijo o nacionalnem programu za mladino. Posebna pozornost bo namenjena tudi razvoju kakovosti mladinskega dela, za kar  bodo na URSM povišali sredstva v sklopu javnega poziva. Direktorica URSM je izpostavila tudi pomen kakovostnega mladinskega dialoga, kjer se srečajo mladi in politični odločevalci, mladi pa imajo možnost odločevalcem predstaviti svoje ideje in pobude.

Uroš Skrinar je izpostavil povišanje sredstev za aktivno udejstvovanje mladih v sklopu programa Erasmus+, za izvajanje katerega je v Sloveniji za naslednjih 7 let zagotovljenih več kot 40 milijonov EUR. Problem, ki ga zaznava je, da samo 51 % organizacij iz mladinskega sektorja prijavlja Erasmus+ projekte. Evropski program Erasmus+ zagotavlja sredstva za kakovostno mladinsko delo, v prihodnjih letih pa bo fokus programa na projektih na zelenitev, digitalizacijo in večjo socialno vključevanje mladih.

Katarina Gorenc je predstavila strategijo Mestne občine Ljubljana na področju mladine, iz katere izhaja, da je Ljubljana na področju mladih napredna občina. Občina skupaj z mladinskimi centri uporablja orodje Logbook za spremljanje kakovosti in učinkov mladinskega dela, mladinskim centrom in drugim organizacijam za mlade pa nudijo tako finančno kot tehnično podporo. Dodala je še, da se občine zavedajo pomena mladinskega dela na lokalni ravni in zagotavljanja kakovosti le-tega.

Dr. Marko Kovačić je izpostavil dobro prakso mladinskega dialoga, a hkrati opozoril, da se mladi dostikrat ne zavedajo pomena in učinkov mladinskega dialoga, da včasih umanjka »follow-up« s strani odločevalcev na ideje in predloge mladih, kritičen pa je bil tudi do Evropske komisije, za katero meni, da nima jasne vizije in strategije, kako zagotoviti učinke evropskega mladinskega dialoga.

Mednarodna konferenca se je zaključila z razpravo o mentorskih procesih v mladinskem delu, ter o možnostih uvedbe študijskega programa »Mladinsko delo« na prvi, drugi ali tretji bolonjski stopnji. Kljub temu, da je ideja še v povojih, pa so se udeleženci strinjali, da bi študijski program »Mladinsko delo« pozitivno vplival na razvoj kakovosti mladinskega dela, tako v Sloveniji kot na Hrvaškem.

Vir: Mreža MaMa