V ponedeljek se je v škotskem Glasgowu začela mednarodna podnebna konferenca, na kateri morajo voditelji_ce držav sprejeti konkretne rešitve.
»Nimamo luksuza časa za zamujanje rokov ali za politično nastopaštvo. Samo letos smo bili priča hudemu deževju v Indoneziji in Nemčiji, izjemno visokim temperaturam od Kanade do Pakistana ter uničujoči suši na Madagaskarju – to so vse znaki, da je nujno pogumnejše ukrepanje,« je pomembnost ukrepanja povzela sekretarka Amnesty International Agnes Callamard in dodala:
»Ko se iz dneva v dan intenzivira podnebna kriza, se večajo tudi udarci za človekove pravice. Izgubljajo se življenja, ogrožene so naše pravice do zdravja, ustreznih bivališč, hrane, vode, sanitarij in številne druge.
Svetovni voditelji morajo konkretno ukrepati, da skupaj pred ali do leta 2050 dosežemo nično stopnjo emisij ... Bogatejše države, ki so med državami z največjimi izpusti na svetu, so jih obvezane zmanjšati hitreje ter pomagati revnejšim državam, ki plačujejo skrajno ceno katastrofalnega položaja na področju podnebja.«

Poudarila je tudi, da ko se države lotevajo teh prelomnih pogajanj, imajo na svojih ramenih prihodnost človeštva in da je prav tako močna skupna »teža« volje skupnosti z vsega sveta, ki jih pozivajo, naj ukrepajo pošteno in hitro, da rešimo in ohranimo planet.

Cilji letošnje podnebne konference so:

1. Zadržati globalno segrevanje pod 1,5 stopinje.
Od držav se bo tako zahtevalo, da do leta 2030 predložijo ambiciozne cilje zmanjšanja emisij.

Za dosego teh dolgotrajnih ciljev bodo morale države:

- pospešiti postopno opuščanje premoga
- omejiti krčenje gozdov
- pospešiti prehod na električna vozila in
- spodbuditi naložbe v obnovljive vire energije.

2. Prilagoditi se bomo morali z namenom zaščite naravnih habitatov!
Podnebje se že spreminja in se bo še naprej spreminjalo, tudi ko bomo zmanjševali emisije, kar bo imelo uničujoče posledice.

Države, ki so jih prizadele podnebne spremembe, je potrebno spodbuditi, da:

- zaščitijo in obnovijo ekosisteme
- zgradijo obrambo, sisteme za opozarjanje in prožno infrastrukturo ter kmetijstvo, da se izognejo izgubi domov, sredstev za preživetje in celo življenj.

3. Mobilizirannje financ
Da bi dosegle prva dva cilja, morajo razvite države izpolniti svojo obljubo, da bodo do leta 2020 mobilizirale vsaj 100 milijard dolarjev podnebnih financ na leto.

Mednarodne finančne institucije morajo odigrati svojo vlogo in si moramo prizadevati za sprostitev bilijonov financiranja zasebnega in javnega sektorja.

4. Sodelovenje
Izzivom podnebne krize se lahko spopademo le s skupnim delom.

Na COP26 je potrebno:

- dokončati Pariški pravilnik (podrobna pravila, zaradi katerih Pariški sporazum deluje)
- pospešiti ukrepe za spopadanje s podnebno krizo s sodelovanjem med vladami, podjetji in civilno družbo.

Ob uradnem začetku konference je premier Združenega kraljestva Boris Johnson povabil voditelje držav in vlad, da se udeležijo vrha svetovnih voditeljev, ki se je začel včeraj, 1. novembra in se nadaljuje danes, ko bodo voditelji držav in vlad podali svoje izjave. Dogodek boste lahko spremljali v živo na spletu, preko povezave. 

Pomembno je, da svetovni voditelji izvajajo konkretne ukrepe in verodostojne načrte za doseganje uspešnih ciljev COP in usklajeno ukrepanje za spopadanje s podnebnimi spremembami.

Vir: uredništvo