Mladinsko delo v mnogih pogledih presega meje, včasih celo meje mogočega. Za reševanje modernih izzivov mladih je namreč ključnega pomena tesno povezovanje različnih deležnikov v sektorju in izven njega. V duhu povezovanja in brezmejnosti, se je predstavnica Mladinske mreže MaMa 28. maja, udeležila praznovanja 2. rojstnega dne Centra za mlade BUNKER Samobor (Bunker) na Hrvaškem.

Bunker je bil nekoč kuhinja nekdanje vojašnice Taborec, danes pa je najsodobnejši mladinski center na Hrvaškem. Projekt obnove je v celoti financiralo mesto Samobor, v proces obnove in opremljanja prostora pa so bili v veliki meri vključeni tudi mladi. Prostor je v prvi vrsti namenjen druženju in združevanju. V Bunkerju je na želje mladih velika multimedijska dvorana, kjer potekajo koncerti, predstave, filmske in druge projekcije. Poleg sobe za študij, imajo mladi na voljo tudi “chill out” prostor, ki je cona sproščene zabave z različnimi igračami (biljard, namizni nogomet, namizni tenis, igralnica in igrišče). Poleg ogromnega zunanjega prostora, je zraven še prijetna kavarna in galerijski prostor ter informacijski center.

Na okrogli mizi “Mladi bez granica” so v prijetnem rojstnodnevnem vzdušju lahko slišali kaj je mogoče, ko občina, mladinski delavci in mladi skupaj stopijo korak naprej. Razpravljali so o aktualnih izzivih mladih v obeh državah, kaj mladi potrebujejo in česa si želijo. Glede na statistike in izkušnje mladinskih delavcev na terenu, so izzivi podobni, če ne celo enaki – zaposlovanje mladih, stanovanjska problematika in razpoke v izobraževalnem sistemu. Sledijo jim nizka politična udeležba, socialno vključevanje in vključevanje neorganizirane mladine v družbene procese.

Mladinskih centrov na Hrvaškem ni dovolj, hkrati pa so med pomembnejšimi akterji pri lajšanju problemov mladih. Glede na trend in potrebe mladih na podeželskih območjih je nujen razvoj koncepta uličnega mladinskega dela. Strinjali so se, da je za nadaljnji razvoj mladinskih centrov nujno potrebno stabilno financiranje. Glavni izzivi mladinskih centrov je ravno zagotavljanje finančnih sredstev, kar pa mladinskim delavcem otežuje kvalitetno delo z mladimi in delo na terenu. Potrebe sektorja zahtevajo sistemske rešitve – za nadaljnji razvoj in višjo kvaliteto mladinskega dela je nujna profesionalizacija. Tako na Hrvaškem kot v Sloveniji potrebujemo vzpostavljen in delujoč sistem usposabljanja za mladinske delavce in ureditev statusa poklica mladinskega delavca. Le na ta način bodo mladinski delavci lahko kvalitetno podpirali mlade, jih usposabljali, motivirali in jim dajali priložnost za samostojno izvedbo projektov v mladinskih centrih, pri čemer mladi pridobivajo ključne kompetence za osebnostni in socialni razvoj ter večjo zaposljivost.

Sogovorniki okrogle mize :

• Sanja Horvat Iveković, namestnica župana mesta Samobor
• Tanja Herceg, predsednica vlade Mladinskega sveta Republike Hrvaške
• Marko Kovačić, Inštitut za družbene raziskave Zagreb
• Josip Miličević, predsednik Hrvaške mladinske mreže
• Maja Mojškerc, Mladinska mreža MaMa Slovenija
• Mitja Zajc, Mladinski center Brežice
• Svjetlana Marijon, Mladinski center Zagreb
• Jelena Vojvoda, direktorica Odprte univerzitetne šole v Samoborju
• Tin Živković, Študentski klub Samobor

Vir in foto: Mladinska mreža MaMa