Zdravje je ena najpomembnejših vrednot in temelj kakovostnega življenja. Svetovna zdravstvena organizacija je tudi ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja, ki smo ga obeležili včeraj, 7. aprila, poudarila  »univerzalno dostopnost do zdravstvenih storitev: za vsakogar, vsepovsod«. To pomeni, da se vsem ljudem zagotovijo kakovostne zdravstvene storitve, kjer in kadar jih potrebujejo, ne da bi ti ljudje pri tem zašli v finančno stisko. Kampanja se s tem osredinja na pomembnost izboljšanja zdravja vseh in na zmanjšanje neenakosti pri dostopu do zdravstvenih storitev.

Stanje v Sloveniji

Podatki SURS iz leta 2017 kažejo, da na stopnjo zadovoljstva z življenjem pomembno vpliva zdravstveno stanje oseb. Tisti prebivalci Slovenije, ki so v 2017 menili, da je njihovo zdravstveno stanje zelo dobro, so zadovoljstvo z življenjem ocenili z najvišjo povprečno oceno: 8,2 na lestvici od 0 do 10 (povprečna samoocena zadovoljstva z življenjem je znašala 7,2). Z enako visoko oceno so zadovoljstvo z življenjem ocenili le še dijaki, študenti.

V Sloveniji so se deleži prebivalcev (16+), ki so menili, da je njihovo splošno zdravstveno stanje zelo dobro ali dobro, po statističnih regijah razlikovali. V osrednjeslovenski statistični regiji je bil delež takih oseb najvišji (70 %), v pomurski pa najnižji (56 %).

Tudi ukvarjanje s športom ali rekreativno telesno aktivnostjo in samoocena splošnega zdravstvenega stanja sta v precejšnji meri soodvisni. 68 % tistih, ki so svoje zdravstveno stanje v 2017 ocenili kot zelo dobro, se je v običajnem tednu rekreiralo vsaj dve uri in pol na teden. Med tistimi, ki so svoje zdravstveno stanje ocenili kot zelo slabo, je bilo takih precej manj, 31 %. V 2017 se je v običajnem tednu rekreiralo najmanj tri ure na teden šest prebivalcev Slovenije (16+) od desetih, kar je več od evropskega povprečja (45 %). Po vrednosti tega podatka se je Slovenija uvrstila na 9. mesto med preostalimi članicami EU-28. Med moškimi in ženskami ni bilo bistvenih razlik. Delež prebivalcev, ki so se najintenzivneje ukvarjali s športom ali rekreativno telesno aktivnostjo (najmanj tri ure na teden), je bil največji v Estoniji (84 %). Takih, ki se niso rekreirali popolnoma nič, je bilo v Sloveniji 16 %, kar je manj od evropskega povprečja (28 %). 

Glede na splošno oceno počutja prebivalcev Slovenije je opaziti, da na splošno počutje vpliva prehrana, gibanje ter dostopnost do zdravstvenih storitev.

Projekt "Za zdravje mladih"

Trenutno poteka na področju mladih na temo zdravja dvoletni projekt Za zdravje mladih. Cilj in namen projekta je delovanje v smeri preprečevanja bolezni povezanih z življenjskim slogom pri otrocih in mladostnikih. Mladi so vključeni v planiranje, izvedbo in vrednotenje projektov v sodelovanju s strokovnjaki na različnih področjih delovanja: javno zdravje, raziskovanje, izobraževanje, informiranje in promocija.

V mrežo so vključeni Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija, Slovensko združenje katoliških skavtinj in skavtov, Zveza tabornikov Slovenije, Mreža mladinskih centrov Slovenije – Mladinska mreža MaMa, Zveza študentskih klubov Slovenije - ŠKIS, Društvo študentov medicine Slovenije, Mladinsko združenje za preprečevanje zasvojenosti, Mladinsko združenje za gibanje in prehransko politiko ter Univerza na Primorskem - Inštitut Andrej Marušič. Podpornik projekta je Mladinski svet Slovenije.

Ob svetovnem dnevu zdravja sta Mladinski svet Slovenije in Mladinska zveza Brez izgovora organizirala posvet "Mladi ob Svetovnem dnevu zdravja" kot odgovor na življenski slog mladih, ki vodi v slabše zdravje že v mladosti, kot tudi kasneje v življenju. 

Nassim Djaba, podpredsednik za trajnostni razvoj v Mladinskem svetu Slovenije je ob svetovnem dnevu zdravja povedal, da so področje zdravja letos na na Mladinskem svetu Slovenije identificirali kot eno izmed prednostnih tem. Njegovo mnenje je, da je "za razvoj mladinskega sektorja to področje ključnega pomena in čas je da se ga lotimo strateško in resno. V sklopu naše angažiranosti bomo tekom leta organizirali razne aktivnosti povezane prav z zdravjem mladih. Skupni dogodek z Brez izgovora Slovenija je plod tesnega sodelovanja na področju zdravja mladih zadnjih nekaj let in verjamemo, da bomo lahko s skupnimi močmi naredili velike korake.”

Z aplikacijo do boljšega zdravja

Inštitut za nutricionistiko, Inštitut Jožef Stefan in Zveza potrošnikov Slovenije so pred kratkim javnosti predstavili mobilno aplikacijo VešKajJeš, ki bo potrošnikom pomagala pri enostavni in hitri izbiri bolj zdravih živil, proizvajalce pa spodbujala k spreminjanju sestave živil, da bi ta vsebovala manj maščob, sladkorja in soli. Nastala je v okviru projekta Inovativne rešitve za informirane odločitve, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje.

Deluje na podlagi prehranskih smernic, ki opozarjajo na zmanjševanje dnevnega vnosa maščobe, soli in sladkorja. Potrošnik ob povezavi z internetnim omrežjem skenira črtno kodo izdelka, aplikacija pa mu ob tem vrne podatke o vsebnosti teh snovi v barvah semaforja, od zelene do rdeče, in hranilno vrednost na 100 gramov izdelka. Potrošnik izdelke lahko doda med priljubljene, jih med seboj primerja, aplikacija pa ponuja tudi prilagoditev za barvno slepe.

Aplikacija je brezplačna, dostopna za operacijska sistema Android in Ios in ne zbira osebnih podatkov uporabnikov.

9. aprila bo potekala 1. nacionalna konferenca na temo zdravja

Na ministrstvu za zdravje bodo letošnji svetovni dan zdravja zaznamovali z nacionalno konferenco z naslovom »Zdrava povezava – Združujemo moči za zdravje ljudi«, ki bo potekala 9. aprila 2019 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, v Marmorni dvorani.

Konferenca, ki jo v tako širokem obsegu organizirajo prvič, je namenjena predstavitvi 85 sofinanciranih programov in projektov nevladnih organizacij s področja javnega zdravja, pogledu v prihodnost in načrtovanju nadaljnjega dela s ciljem večjega vključevanja nevladnega sektorja v aktivnosti na področju javnega zdravja, ki s skupnim delovanjem ozaveščamo o zdravem načinu življenja, zagotavljamo pomoč ranljivim skupinam prebivalstva ter prispevamo k boljšemu zdravju prebivalcev Slovenije.

Na konferenci bodo odgovorili na naslednja vprašanja:

• kakšni so dosedanji rezultati sodelovanja in povezovanja med državo, stroko in nevladnim sektorjem na področju javnega zdravja,
• kako programi in projekti nevladnih organizacij konkretno dosegajo ljudi in zadovoljujejo njihove potrebe,
• kaj lokalna skupnost pridobi s podporo programov in projektov nevladnih organizacij,
• kako lahko država in lokalna skupnost zagotovita stabilno in trajno delovanje nevladnega sektorja na področju zdravja. 

Vabljeni ste vsi, ki s svojimi aktivnostmi prispevate k boljšemu zdravju prebivalcev Slovenije. 

Več o prijavi in programu konference tukaj.

Vir in foto: uredništvo mlad.si