V sredo, 15. junija, je v Centru mladih Koper potekal regijski posvet za pripravo Resolucije o nacionalnem programu za mladino, še zadnji pred jesenjo. Vsi mladi udeleženci posveta, ki so bili večinoma iz primestnega okolja, so izrazili, da je javni promet zelo nedostopen, predvsem zaradi neugodnih voznih redov in nezadostnih povezav, in so zato prikrajšani za trajnostno mobilnost in popoldanske aktivnosti, ker nimajo prevoza. Prav tako so podali nov predlog, in sicer uvedbo tako imenovanega "gap year" ali absolventskega leta na prehodu iz srednje šole na univerzo.

Na področju zaposlovanja so mladi podali nov predlog, in sicer uvedbo statusa »delovno aktivnega dijaka« torej dijaka, ki ob šolanju dela, bodisi zaradi pridobivanja izkušenj ali žepnine, bodisi zaradi finančnih težav. Dijaki z omenjenim statusom bi imel v šoli več olajšav in razumevanja, ko bi pridobil ocene bi mu bile dovoljene tudi večje odsotnosti, posebej pa tistim, ki bi delali na področju, na katerem se izobražujejo. Prav tako so izpostavili, da bi morali več evropskega denarja namenit štipendiranju dijakov v podjetjih, kjer bi potem dobili prvo zaposlitev. Želeli bi si tudi več informacij o trgu kripto valut in trgovanju na njem – do verodostojnih informacij o kripto valutah pa bi radi dostopali predvsem prek družbenih omrežjih.

Na področju zdravja je bil ponovno največji poudarek na duševnem zdravju, kjer si mladi želijo več ozaveščanja o duševnem zdravju v šolah, da bi kot družba bili bolj pozorni na motnje in stiske in bili sposobni hitro iskat rešitve. Prav tako menijo, da bi morale biti zagotovljene priložnosti in prostore za rekreacijo v naravi na eni strani, na drugi strani pa priložnosti za varno druženje v mladinskih prostorih.

Povezali so področji bivanjskih razmer in okolja, kjer največjo težavo vidijo v nedostopnosti stanovanj. Rešitev vidijo v obdavčenju nepremičnin, subvencioniranju študentov in drugih mladih, ki stanovanja najemajo, in povečanju fonda neprofitnih stanovanj. Na področju okolja bi reševali problem osebnega prometa s tem, da bi znatno izboljšali javni prevoz, kar bi prispevalo tudi k reševanju stanovanjske problematike, saj bi, če bi se z lahkoto prevažali iz podeželja v mesto, manj ljudi iskalo stanovanja neposredno v mestih. Pri osebnem prevozu so izrazili naklonjenost vozilom na vodik.

Na področju kulture zaznavajo začaran krog. Zaradi premajhne medijske pozornosti kulturi in zaradi šibkega izobraževanja o kulturi prihaja do tega, da je za kulturo manj zanimanja in ker je v kulturnem sektorju manj povpraševanja je tudi manj zaposlitev. Če bi povečali medijsko pozornost kulturi in okrepili kulturno izobraževanje, bi ustvarili novo občinstvo, kar bi povečalo potrebo po kulturi in ustvarilo več zaposlitev.

Povezali so tudi področji izobraževanje in mladih in družbe. Predlagali so, da bi že na prehodu iz srednje šole na univerzo uvedli tako imenovani »gap year«, neke vrste dijaško absolventsko leto, v katerem bi se lahko karierno orientirali in izkoristili priložnosti evropske mobilnosti. V času »gap leta« bi obdržali študentski status in njegove bonitete, hkrati pa bi dobivali štipendijo, ki bi jih vezala k nadaljevanju izobraževanja, saj bi jo v nasprotnem primeru morali vrniti. Izrazili so tudi potrebo po okrepljeni promociji evropskih programov za mlade – predvsem možnosti za izobraževanje in delo v tujini, ker jih preslabo poznajo.