• Ukrepi za boj proti podnebni krizi naj vedno upoštevajo socialno pravičnost tako na lokalni kot na svetovni ravni. Upoštevati je treba učinke na različne družbene skupine in sprejeti pravične ukrepe (npr. socialne ukrepe za delavce v premogovniški industriji ob ustavitvi proizvodnje premoga).
• Cene stanovanjskih nepremičnin naj se znižajo in z regulacijo prilagajajo povprečni plači prebivalstva na nekem območju. 
• Z namenom višanja kakovosti življenja delavskega razreda naj se število tedensko opravljenih delovnih ur zmanjša na 25 do 30, pri čemer višina mesečne plače ostane enaka. 
• Prosilcem za azil naj se skrajša in olajša potrebne birokratske postopke za pridobitev azila. 
• Za doseganje večje medijske pluralnosti in zagotavljanje delovanja demokracije naj se spodbuja vzpostavitev različnih transparentnih televizijskih programov in drugih virov medijskih informacij.
• V izogib zlorabam položajev in koruptivnim praksam naj vsi procesi političnega odločanja v celoti potekajo na očeh civilne javnosti.

To je le nekaj izmed konkretnih predlogov in želja mladih udeležencev in udeleženk Moje revolucije 3.0, ki so našli mesto v Srednjeevropskem mladinskem manifestu.

Ko so tekom projekta pogledovali nazaj v zgodovino, da bi videli s katerimi problemi so se soočali mladi v 70-ih letih in kasneje, so lahko dokaj hitro zaključili, da so bili problemi velikokrat podobni tem, ki jih tudi sami prepoznavamo danes. 

Da bi jih lažje identificirali, o njih razmišljali, iskali vzroke in potencialne rešitve, je več kot 300 mladih iz Avstrije, Italije, Poljske in Slovenije spisalo Srednjeevropski mladinski manifest. Projekt je potekal že tretje leto zapored, vsakokrat pa so reflektirali današnje politično stanje v primerjavi z dogajanjem v različnih časovnih obdobjih evropske zgodovine. Dogajanje v preteklih obdobjih so aktualizirali in primerjali z današnjimi problemi. Ugotovili so, da opozarjamo na podobne probleme, kot naši vrstniki pred mnogimi leti, med katerimi izstopajo stanovanjska, okoljska in ekonomska problematika, politični in ekonomski sistem, ki služi peščici ter posledično naraščajoča neenakost. 

Tokrat je projekt potekal malce drugače zaradi pandemije, ki je preplavila svet. Mladi so se od marca do avgusta 2020 večkrat srečali preko spleta, sprva le v posamičnih državah, vrhunec pa je predstavljalo srečanje v živo na mednarodni mladinski konferenci med 24. in 27. septembrom 2020 na Dunaju. Tu so imeli mladi, ki so se do sedaj poznali le preko spleta priložnost, da spoznajo svoje vrstnike in vrstnice iz drugih držav v živo. Stkali so nova poznanstva in prijateljstva, izmenjali so si ideje in poglede na družbene probleme, ki pestijo Evropo in svet v prvi polovici 21. stoletja, rezultat vsega pa je že spisan omenjen Srednjeevropski mladinski manifest.

V njem so strnili svoje zahteve, ki jih naslavljajo na evropske, državne in lokalne odločevalce in odločevalke. V njem so poudarili pomen solidarnih in demokratičnih principov delovanja, v srčiki katerih sta skrb za okolje in podnebna pravičnost. Zahteve v manifestu so razdeljene na več področij med katerimi je prvo kritika aktualnega družbeno-gospodarskega sistema, kapitalizma. Z njo so želeli diagnosticirati probleme, ki jih pestijo, ter poiskati njihove vzroke. Mladi so izpostavili njegovo nevzdržnost, saj je zaradi svoje težnje po neskončni gospodarski rasti poguben za naravo, izkorišča delavce in delavke in razdira skupnosti po celem planetu. Izpostavili so tudi nedemokratično naravo naše predstavniške demokracije, razdeljen svet v času vseobsegajoče podnebne krize in pomanjkljivosti našega izobraževalnega sistema, ki znanje kot vrednoto postavlja v drugi plan kar lahko trenutno opazujemo tudi v Sloveniji, ko so težnje javno izobraževanje podrediti trgu dela.

Sledijo zahteve, vezane na različna področja:

• zaščita okolja, pravice živali in podnebna kriza
• človekove pravice, politična participacija, mediji in demokracija
• izobraževanje
• zdravstvo in družbeni izzivi
• prostočasne dejavnosti in potrošnja
• migracije in mobilnost
• delo.

Rdeča nit manifesta je potreba po spremembah v našem odnosu do vsega živega, vključevanju ljudi v odločanje o stvareh, ki vplivajo na življenja vseh nas, izobraževanju, preprečevanju novih epidemij in vlaganju v zdravstvo, boljšem dostopu do stanovanj, večji povezanosti lokalnih skupnosti, odgovornem naslavljanju globalnih migracij, vključevanju priseljencev in priseljenk v družbo in izboljšanju položaja delavcev in delavk, preko ukrepov kot so skrajšan delovni čas, večje transparentnosti v proizvodnem procesu in ustvarjanju zelenih delovnih mest.

Barvitost področij, ki jih zahteve pokrivajo, kažejo na raznolikost in pisano sestavo udeležencev in udeleženk različnih starosti, etnične pripadnosti in zanimanj. Prepričani so, da nam je tudi to omogočilo, da so probleme lahko naslovili iz različnih gledišč in bolj celostno. 

Vir: Društvo Focus