Kaj se dogaja?
Objave uredništva portala mlad.si
»Mladi preprosto preslabo poznajo skrite kotičke Slovenije izven tistih vsem znanih destinacij«
Job Stopar je leta 2019 kot dijak Gimnazije Kranj sodeloval na tekmovanju za mladega Turističnega vodnika. Na tekmovanju je zasedel 1. mesto in osvojil zlato značko ter bil s strani Turistično gostinske zbornice Slovenije nagrajen z brezplačnim tečajem za turističnega vodnika in prvim opravljanjem izpita za vodnika z državno licenco. Tečaj je uspešno opravil, prav tako pa tudi teoretični del izpita, pred njim pa je še praktično vodenje na terenu, nato pa bo postal vodnik z državno licenco.
Zakaj ste se odločili, da sodelujete na tekmovanju za mladega Turističnega vodnika in postanete turistični vodnik?
Priznam, da sem za tekmovanje izvedel popolnoma slučajno prek objave na šolski spletni strani. Ker v tistem času v šoli nisem imel veliko dela, obenem pa sem imel nekje v glavi tiho idejo, da bi se nekoč preizkusil kot turistični vodič in tako opravljal zame precej prijetno študentsko delo, sem si rekel zakaj pa ne, in se takoj prijavil. Šele kasneje sem ugotovil, kaj vse točno je bilo potrebno narediti in se naučiti za samo tekmovanje, vendar je bilo vredno.
Na tekmovanju ste zasedeli 1. mesto in osvojili zlato značko, za kar vam čestitamo tudi v uredništvu mlad.si. Je bilo tekmovanje zahtevno, kako dolgo in kako ste se pripravljali? Kaj je bilo za vas najtežje?
Samo tekmovanje je postalo zahtevno šele na državni ravni s praktičnim preizkusom vodenja. Izdelava seminarske naloge načrta vodenja po domačem kraju na regionalni ravni tekmovanja je bila dokaj zamudna, vendar ne pretirano težka naloga, medtem ko je vodenje po Novem mestu na državni ravni predstavljajo nekaj povsem novega, kar v takšni meri še nisem izkusil. Zaradi tega je bilo potrebnih kar nekaj priprav, tako za poiskanje zanimivih podatkov, zgodb in zgodovine o mestu, ki sem ga predtem mogoče obiskal dvakrat, obenem pa seveda tudi za samo izvedbo vodenja z vsemi tehnikami in triki, kar je terjalo približno 5 dni intenzivne priprave. Najtežje si je bilo v tem kratkem času zapomniti vso kopico podatkov, sploh številk in jih nato ne pomešati med posameznimi točkami vodenja, obenem pa skrbeti za skupino in se izogibati napakam, ki bi lahko privedle do slabših ocen. Pri tem sem imel tudi nekaj sreče, saj sem na koncu izžrebal odsek, ki mi je najbolj ustrezal in za katerega sem si celo izposodil Kettejeve Poezije, kar je na koncu poskrbelo za odločilno prednost.
Boste lahko znanje, ki ste ga pridobili unovčili tudi na drugih področjih vašega življenja?
Zagotovo. Že sami triki pri iskanju ustreznih podatkov in vsebine za vodenje so koristni tudi pri izdelavi drugih seminarskih, raziskovalnih itd. nalog, obenem pa zdaj drugače gledam na in mogoče tudi drugače načrtujem lastna potovanja. Prav tako je zelo koristno razumevanje skupinske dinamike in psihologije, kar mi pomaga na primer tudi pri vodenju manjših skupin na poletnem taboru, kjer sodelujem kot animator.
Pred vami je še praktični del, potem pa boste postali vodnik z državno licenco. Se že in kako pripravljate na praktični del?
Prvotno sem načrtoval, da se praktičnega izpita udeležim že marca, nato pa je vmes posegel Covid v kombinaciji s prvim izpitnim obdobjem na fakulteti in tako sem marca oz. aprila opravil šele teoretični izpit. Takoj za tem sem že zbral literaturo za praktični del in si pripravil zapiske za prve 4 odseke, nakar sem ugotovil, da se pred oktobrom zaradi drugih obveznosti in dogodkov praktičnega dela ne bom mogel udeležiti, zato so priprave trenutno na poletnem odmoru. Res pa je, da v tem obdobju načrtujem in se pripravljam na številna potovanja za lastno veselje, kar do neke mere tudi pomaga pri krepitvi določenih veščin, uporabnih na praktičnem delu izpita.
Ste na kakšno turistično vodstvo popeljali tudi vaše prijatelje in družino?
Sem. Pri potovanjih z družino sem vedno jaz tisti, ki si zamisli večino poti in poišče zanimivosti ter možne točke postanka, dobre restavracije itd., vendar starša le redko obkladam s kopico zgodovinskih in podobnih podatkov, saj ju to do te mere ne zanima, večkrat pa jima povem in razložim kakšne geografske, sploh geomorfološke zanimivosti. Drugače je pri izletih in potovanjih s prijatelji (tako npr. pri izletu v Šaleško dolino kot npr. pri roadtripu po Romuniji), ki mi ponavadi prepustijo odločitev o itinerarju, saj mi zaupajo, da se bomo imeli fino, veliko zanimivega videli in tudi dobro jedli :). Spomnim se tudi, da sem npr. kot ljubitelj potovanj z vlakom v prvem letniku gimnazije sestavil dva itinerarja dnevnega izleta po Sloveniji v obliki krožnega potovanja z vlakom (t. i. Mali in Veliki slovenski železniški krog, najdaljši trasi, ki ju lahko prevoziš z vlakom, brez da bi se peljal po isti progi) z vsemi postanki, ceno in časovnim okvirjem, zadevo kot oglas prilepil v razredno messenger skupino in nato sošolcem, ki so se udeležili, kupil karte, jim na poti pokazal vse zanimivosti in povedal razne obskurne podatke o slovenskih železnicah. Pred kakšnim mesecem pa sem tudi odvodil društven izlet v neznano, kjer smo si ogledali Slovensko Istro.
Kaj bi mladim svetovali, kam naj se med poletnimi počitnicami odpravijo po Sloveniji?
Mladi preprosto preslabo poznajo skrite kotičke Slovenije izven tistih vsem znanih destinacij kot so npr. Dolina Soče, Bohinj, obala itd., ki se poleti šibijo pod težo turizma. Zato jim predlagam, da si izberejo nekoliko manj znano in obiskano pokrajino, o kateri mogoče nič ne vejo, in se za dan ali dva odpravijo tja, npr. v Belo Krajino, Prekmurje, Mežiško dolino, Škofjeloško hribovje itd. in zagotovo bodo našli nekaj zase, seveda le če so vedoželjni in imajo radi pustolovščine. Dober način spoznavanja manj znanega so tudi npr. daljinski pohodi ali kolesarjenja, lahko po kakšnih označenih poteh, npr. Prekmurska planinska pot ali pa seveda Planinska transverzala, še bolje pa po popolnoma svojih poteh. Sam sem tako lanskoletno poletje s kolesom in šotorom v enem tednu prekolesaril iz Goričkega v Piran ter prehodil Roško pot v Kočevskem Rogu. Na takšnih avanturah najbolje spoznaš raznovrstnost slovenske pokrajine in kulture, obenem pa tudi prijaznost domačinov ter izkusiš številne nepričakovane in neverjetne dogodke.