Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) je objavil Pregled stanja intelektualne lastnine in mladih za leto 2022 (IP Youth Scoreboard). V svoji raziskavi med drugim ugotavlja, da je ponaredke namerno kupilo 37 % mladih Slovencev, 20 % pa jih je zavestno dostopalo do piratskih vsebin. Kvantitativna analiza za leto 2022 je bila izvedena med 7. in 28. februarjem 2022 in je vključevala 22 021 mladih, starih od 15 do 24 let, iz 27 držav članic EU. 

Rezultati raziskave so naslednji:

Več kot polovica (52 %) vprašanih Evropejcev, starih od 15 do 24 let, je dejala, da so v zadnjem letu (namerno ali pomotoma) na spletu kupili vsaj en ponarejen izdelek, tretjina (33 %) pa je navedla, da so dostopali do digitalnih vsebin iz nezakonitih virov.

Kar zadeva tiste, ki so to storili namerno, jih je 37 % kupilo ponarejen izdelek, 21 % pa je uporabilo, predvajalo, naložilo ali pretakalo vsebine iz nezakonitih virov.

V Sloveniji je ponaredke namerno kupilo 37 % mladih, 20 % pa jih je zavestno dostopalo do piratskih vsebin.

Po drugi strani je 60 % mladih Evropejcev izjavilo, da raje dostopajo do digitalnih vsebin iz zakonitih virov, v primerjavi s 50 % leta 2019. V Sloveniji ta odstotek znaša 62 % mladih. Glavna dejavnika za nakup ponaredkov in digitalno piratstvo ostajata cena in razpoložljivost, vse pomembnejša pa sta tudi vpliv sovrstnikov in družbe. Med glavnimi odvračilnimi razlogi so kibernetske grožnje in goljufije ter vpliv na okolje.

Nakup ponaredkov

Glede na razmere po pandemiji je nova raziskava potrdila, da je 37 % mladih namerno kupilo enega ali več ponarejenih izdelkov, kar je znatno povečanje v primerjavi s podatki iz prejšnjih let (14 % leta 2019). Te številke se med posameznimi državami zelo razlikujejo, pri čemer je največji delež v Grčiji (62 %), najnižji pa na Češkem (24 %).

Ponarejeni izdelki, ki jih mladi najpogosteje namerno kupijo, so oblačila in modni dodatki (17 %), sledijo obutev (14 %), elektronske naprave (13 %) ter higienski izdelki, kozmetika, izdelki za osebno nego in parfumi (12 %).

Mladi pa so tudi pogosto zavedeni v nakup ponaredkov: nenamerni nakup ponarejenih izdelkov namreč znaša 37 %(^[1]), anketiranci pa so priznali, da so imeli težave pri razlikovanju pristnega blaga od ponaredkov. 48 % jih takih proizvodov ni kupilo ali ni bilo prepričanih, ali so jih.

Spletno piratstvo

Kar zadeva digitalne vsebine, mlajše generacije vedno pogosteje do njih dostopajo iz zakonitih virov. 60 % jih je navedlo, da v preteklem letu niso uporabljali, predvajali, naložili ali pretakali vsebin iz nezakonitih virov, v primerjavi z 51 % leta 2019 in 40 % leta 2016, kar potrjuje naraščajoči trend dostopa do vsebin iz zakonitih virov.

Kljub temu namerno piratstvo ostaja na enaki ravni, saj 21 % mladih potrošnikov (vsak peti) priznava, da so v zadnjih 12 mesecih zavestno dostopali do piratskih vsebin. Velik delež mladih je bil zaveden pri dostopu do piratskih vsebin. 12 % jih je pomotoma dostopalo do piratskih vsebin, 7 % pa jih tega niti ne ve. Glavna vrsta piratskih vsebin so bili filmi (61 %) in televizijske nanizanke (52 %), sledila je glasba (36 %), pri čemer so mladi uporabljali predvsem namenska spletišča, aplikacije in kanale družbenih omrežij.

Ključni dejavniki za nakup ponaredkov in dostop do piratskih vsebin

Čeprav sta cena in razpoložljivost še vedno glavna razloga za nakup ponarejenih izdelkov in nameren dostop do piratskih vsebin, so družbeni vplivi, kot je vedenje družinskih članov, prijateljev ali ljudi, ki jih poznajo, vse pomembnejši.

Drugi dejavniki so brezbrižnost glede tega, ali je izdelek ponarejen (oziroma ali je vir vsebine nezakonit), nezaznavanje razlike med izvirnimi in ponarejenimi izdelki ter enostavno iskanje ali naročanje ponarejenih izdelkov na spletu. Vsak deseti anketiranec je omenil priporočila vplivnežev ali znanih ljudi.

Kaj so razlogi, da mladi premislijo dvakrat?

Pri izdelkih in digitalnih vsebinah so mladi kot pomembne dejavnike, ki bi omejili njihovo vedenje, omenili osebna tveganja kibernetskih goljufij in kibernetskih groženj. Poleg tega mladi, ki so sodelovali v raziskavi, zdaj vse pogosteje omenjajo boljše razumevanje negativnega vpliva na okolje ali družbo.

Vir:Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO)