(odziv Mladinskega sveta Slovenije na novinarsko konferenco o raziskavi Mladina 2020)

Dolgo pričakovana in nujna raziskava mladina 2020 je razbila nekaj stereotipov o mladih, hkrati pa tudi opozorila na nekatere še kako pomembne problematike in stiske, s katerimi se mladi soočajo. 

Kot zelo pozitivno lahko ocenjujemo podatek, da se mladi v Sloveniji od staršev odseljujejo hitreje kot pred desetimi leti. To sedaj počnejo v povprečju skoraj dve leti mlajši. Pri tej točki pa vseeno poudarjajo, da hitrejše osamosvajanje ne pomeni, da se stanje na trgu nepremičnin izboljšuje. Pač pa, da so mladi pripravljeni za osamosvojitev od staršev sprejeti tudi slabe bivanjske razmere ali pa so bolj prilagodljivi na trgu dela, da si hitreje uredijo svoje bivanje. Poudarjajo, da cene nepremičnin in najemnin (tako v mestnih središčih kot izven njih) še naprej rastejo v nebo, celostne stanovanjske politike pa v Sloveniji nimamo, čeprav je ta nujna.

Pozitiven podatek je, da so mladi znatno bolj dejavni v umetnosti, bolj kreativni, se izobražujejo tako formalno kot neformalno, mladi tudi vedno bolj skrbijo za svoje telesno zdravje, ne čutijo medgeneracijskega konflikta in imajo veliko potenciala za medgeneracijsko sodelovanje - v kolikor bo tega spodbujala tudi država.

Posebej jih veseli, da so mladi danes nekoliko bolj politično aktivni kot pred leti. Le zanimanje in aktivnost mladih lahko vodita do sprememb; upajo, da se bo trend aktivnosti tudi nadaljeval. Kljub temu pa je zanimanje za politiko še vedno na nizki ravni. S tem je povezano tudi nizko zaupanje v nosilce politične oblasti. Prav to je tudi razlog za nizko udeležbo na volitvah. Kazalnik, da vedno več mladih meni, da je uporaba nasilja legitimna za dosego višjih ciljev pa še bolj kaže na nezadovoljstvo mladih s politiko ter, da nenaslavljanje problematik proizvaja jezo in hude stiske mladih, katere so pripravljeni izraziti tudi skozi nasilje. 

Žal je raziskava pokazala tudi nekaj zelo negativnih sprememb. Na žalost je potrdila zaznavanje, da je brezposelnost padla zgolj po uradnih podatkih. Kljub temu, da je stanje gospodarstva znatno boljše kot leta 2010, se to očitno ne kaže pri zaposlovanju mladih. Predvsem je zaskrbljujoče, da je Slovenija še vedno močno nad evropskim povprečjem deleža mladih v prekarnih oblikah zaposlovanja. Nesprejemljivo je, da se je v  zadnjem desetletju občutno povečal delež mladih, ki ocenjujemo, da so za svoje delo plačani prenizko, da je delo, ki ga opravljajo dolgočasno, da je delovno okolje slabo ter, da so na delovnem mestu kršene delavske pravice. Kljub  drugačnemu tolmačenju na novinarski konferenci, kot izjemno negativno ocenjujejo trditev, da so mladi vedno bolj fleksibilizirana delovna sila, ki je pripravljena delati pod slabimi delovnimi pogoji, opravljati slabše plačano delo, ki ni primerno naši izobrazbi in so se hitreje pripravljeni tudi prekvalificirati. Menijo, da prekarni trg dela ter prepreke v vsakdanjem življenju, ki se jih ne naslavlja, mlade v večji meri sili v fleksibilizacijo. Le ta za njih ni pozitivna sprememba, saj si mladi (tudi po podatkih raziskave) želijo varnih zaposlitev. Negativne posledice, ki jih prinaša fleksibilizacija in prekarizacija trga, bodo v prihodnje čutili tako mladi kot celotna družba. Zato je nujno, da problematiko začnemo reševati takoj.

Na žalost je tudi ta raziskava pokazala na občutno poslabšanje duševnega zdravja mladih. Posebno zastrašujoča je ugotovitev, da beležimo znaten upad zadovoljstva mladih z življenjem na sploh. V zadnjih 10 letih se je ta problematika tako zelo povečala, da bi se odločevalcem morali prižigati alarmi na vseh nivojih. Nujno potrebujemo tako aktivno politiko blaženja duševnih težav kot tudi spremembo politik, ki nam povzročajo duševne stiske. V veliki meri so mladi tudi pesimistični glede prihodnosti naše družbe in degradacije naravnega okolja. 3x več se jih počuti osamljene kot v letih 2000 in 2010, veliko več jih tudi večkrat tedensko občuti stres. Poudariti je potrebno, da je bilo večino podatkov zbranih pred začetkom epidemije, zato le ta na podatke nima večjega vpliva kot bi verjetno marsikdo preprosto tolmačil. Tako drastično povečanje duševnih stisk ni le posledica epidemije in te težave po njej ne bodo izginile.

Predvidevajo, da so epidemija in ukrepi nekatere težave vendarle še poglobili. Verjetno bi danes beležili slabše podatke pri osamosvajanju mladih, saj predvidevajo, da se je veliko mladih med epidemijo preselilo nazaj k staršem. Prav tako pa so gotovo duševne stiske mladih še poudarjene. Predvidevajo lahko tudi dodatno občutenje negativnih učinkov prekarizacije na trgu delovne sile.

Miha Zupančič, predsednik MSS: "Raziskava je pokazala, da so problematike, na katere smo opozarjali mladi v zadnjem desetletju, resnične in realne. Kot so stanovanjska problematika, prekarnost, posledično finančna situacija oziroma ekonomska stiska pripeljale do povečanja duševnih težav. Vse skupaj pa je povezano še z današnjim družbenih sistemom, ki stalno spodbuja storilnosti in kjer imajo mladi vedno strah pred neuspehom in za vsak neuspeh dobijo občutek, da so krivi sami. Današnji nosilci družbene moči ne samo, da imajo odgovornost mladim pomagati pri soočanju z izzivi prihodnosti, ampak je to tudi njihova dolžnost."

Vir: Mladinski svet Slovenije