V ponedeljek, 11. aprila 2022, je Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, v sodelovanju s prostovoljcema skupnosti skupajsmo.eu, Niko Podakar in Urbanom Lečnikom Spaićem, organizirala drugi seminar Mladi za mlade. Tokrat so se posvetili programu Erasmus +, ki velja za pravo zgodbo o uspehu in v letošnjem evropskem letu mladih praznuje 35. obletnico.

Nika in Urban sta v družbi zanimivih gostov poiskala odgovore na vsa praktična (in tudi malo manj praktična) vprašanja, ki se vam porajajo o izjemno priljubljenem programu za mobilnost na področju izobraževanja v Evropi. Na okrogli mizi so sodelovali Božidar Grigić (CMEPIUS), Erika Bolčina (mednarodna pisarna UL), Maja Hostnik (Mreža MaMa) in Thomas Baillif (prostovoljec pri Zavodu BOB).

Za začetek je Božidar Grigić je z rekom »Erasmus + ni mus, pomaga pa« izpostavil pomen možnosti in raznovrstnost programa Erasmus v izobraževanju mladih ter poudaril, da je v letošnjem evropskem letu mladih ključna prioriteta vključenost in raznolikost; prenovljeni programi Erasmus tako razlikujejo osem različnih kategorij posameznikov iz šibkejših okolij, ki poleg osnovne Erasmus štipendije prejmejo tudi različne dodatke za lažje opravljanje mobilnosti. Povedal je tudi, da smo imeli času pred pandemijo na letni ravni malo čez 2000 odhodnih in 3000 dohodnih študentov ter 1000 osebja v vsako smer.

Erika Bolčina je osvetlila možnosti štipendiranja in postopke prijave, prav tako pa v zadnjih dveh letih zelo aktualno tematiko – vpliv covida na Erasmus izmenjave. Na tem področju je novost kombiniranja fizične in virtualna izmenjave, kjer pa se virtualna izmenjava ne šteje v Erasmus kvoto, zanjo se tudi ne prejme finančne spodbude. Poudarila je, da gre za program, ki mladim omogoča da pridobijo več kot zgolj akademske kompetence in izrazila upanje, da so bo v prihodnje še več mladih odločilo za ta program.

Maja Hostnik je predstavila mladinske izmenjave, ki mladim omogočajo da realizirajo svoje ideje, postanejo bolj samozavestni in samostojni, pridobijo organizacijske sposobnosti in druge kompetence. Mladinske izmenjave potekajo v organizaciji mladinskih centrov in drugih mladinskih organizacij, veliko mladinskih centrov v Sloveniji jih organizira prav vsako leto. »S prvim projektom mladinske izmenjave Erasmus + sem začela razmišljati, kako svoje ideje razviti, jih prenesti na papir in v končni fazi tudi realizirati. Želela bi si, da Erasmus v prihodnje še bolj zaživi, da se vključi čim več mladih, tako v formalnem kot neformalnem polju, kjer ste mladi res lahko kreativni, določene stvari poizkušate in pri tem osebnostno rastete.«

Thomas Baillif prek programa Evropske solidarnostne enote trenutno v Sloveniji deluje kot prostovoljec pri Zavodu BOB. Za Slovenijo se je odločil saj je iskal možnosti medkulturne izmenjave. Od njegovega prihoda se je ob podpori mladinskih delavcev zelo hitro vključil v skupnost, kjer pomaga pri organizaciji kulturnih dogodkov za mladino.

Če vas zanima kdo vse lahko koristi priložnosti, ki jih ponuja Erasmus+? kako lahko sam postanem »Erasmus študent« in izberem najbolj primerno izmenjavo zase? Kaj vse moram urediti pred odhodom v tujino? In nenazadnje, kakšne štipendije so mi na voljo? si posnetek okrogle mize lahko še vedno ogledate na Facebook strani Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji.

Vir: Mreža MaMa