Nacionalna agencija Movit je v četrtek, 3. decembra 2020, v sodelovanju z Uradom RS za mladino, Mladinskim svetom Slovenije in Mrežo MaMa organizirala že tretje spletno srečanje mladinskega sektorja, katerega se je udeležilo 70 predstavnikov mladinskega sektorja. Glavna tema tokratnega srečanja, ki je nadaljevanje srečanj iz prvega vala epidemije koronavirusa, je bila neformalno izobraževanje v mladinskem sektorju v času epidemije. Na posvetu so se udeleženci seznanili s posledicami epidemije na mladinsko delo v Evropi in jih primerjali s svojimi izkušnjami, v drugem delu pa so prisluhnili širokemu naboru dobrih praks iz mladinskega sektorja.

Vse prisotne je uvodoma nagovorila direktorica Urada RS za mladino, mag. Dolores Kores, ki je izpostavila, da jo veseli, da tovrstni posveti in srečavanja potekajo v soorganizaciji več organizacij. Pozdravila je nadaljevanje posvetov mladinskega sektorja in povezovanje, pa čeprav v neobičajnih časih, ko aktivnosti večinoma izvajamo preko spleta. »Povezovanje v teh neobičajnih časih me še posebej veseli. Splet postaja naš prostor za druženje in s tem tudi skrbimo povezanost sektorja. Pomembno je, da vidimo raznovrstne okoliščine in v teh razmerah najdemo prostor za razvoj digitalnega mladinskega dela. Upamo, da bomo čim prej lahko normalno zaživeli, k temu pa največ lahko prispevamo sami, tudi s kampanjo Zdrav pozdrav, ki smo jo pripravili na Uradu RS za mladino,« je povedala mag. Dolores Kores in vse povabila, da se pridružijo kampanji Zdrav pozdrav, ki mlade ozavešča o pomenu zdravega ravnanja v času epidemije.

Predstavnica gostiteljske organizacije digitalnega posveta NA Movit, Tinkara Bizjak, je uvodoma izpostavila: »Na zadnjem srečanju meseca maja si ni nihče ni predstavljal, da se bomo tudi konec leta dobili in še vedno srečevali on-line. Vsi smo postavljeni pred izkušnje, ki nam predstavljajo nove izzive in tudi moči.« Izpostavila je, da se je mladinski sektor v zelo kratkem času in hitro prilagodil prostor za delo in današnje srečanje ponuja poglobljeno izmenjavo izkušenj in odgovore na potrebe organizacij, ki delajo z in za mlade. Z izborom praks so kot organizator zagotovili reprezentativnost organizacij, ki imajo različne izkušnje delovanja v spletnem okolju na različnih nivojih, tako lokalnem kot tudi nacionalnem.

Srečanje se je nadaljevalo s predstavitvijo raziskave mednarodne raziskovalne mreže Ray, Andreasa Karstna, novinarja in raziskovalca, ki je predstavil učinke pandemije na mladinsko delo v Evropi. Raziskava RAY-COR je opredelila tako slabe in kot tudi dobre učinke. Nastala je v sodelovanju z nacionalnimi agencijami kot je Movit in tudi univerzami, cilj pa je bil ugotoviti, v kolikšni meri je bilo mladinsko delo v času pandemije dosegljivo za mlade. V raziskavi je sodelovalo 20 držav preko vprašalnikov, osebnih intervjujev in fokusnih skupin. Razkisava je pokazala, da ima pandemija največji učinek na duševno zdravje mladih, zaradi česar lahko govorimo tudi o mentalni krizi. Pandemija je prav tako v veliki meri vplivala na zaposlovanje in izobraževanje mladih. »Dejansko se je vse spremenilo, klubi so se zaprli, mednarodna mobilnost je bila prekinjena. Organizacije, ki delajo z mladimi, so se zelo dobro odzvale, vendar je bilo kljub temu največ učinkov na poslovanje, administracijo in strukturo organizacij, saj je bilo veliko projektov prekinjenih ali prestavljenih na kasnejši čas.« Dobra novica je, da je mladinsko delo hitro prišlo na digitalne spletne platforme, kjer so mladi lahko razpravljali o bolj resnih temah in njihovi prihodnosti. Slaba novica je, da so bile najbolj izključene marginalizirane skupine mladih, ki so izpadle iz dosega družbenih omrežij. Podatki so pokazali, da se je kar 35% organizacij primerno odzvalo, le manjši delež 7% pa se ni odzval primerno.  Andreas Karsten je še poudaril, da je mladim potrebno pomagati prebroditi ta čas in poskrbeti za veselje in smeh.

Drugi del posveta je potekal preko dela v tematskih skupinah, ki so bile namenjene predstavitvam dobrih praks, s katerimi organizacije v mladinskem sektorju že uspešno naslavljajo izzive sodobnega časa. Predstavitve dobrih praks so bile za mladinski sektor, ki deluje po principu izmenjave izkušenj in modelu »learning by doing«, izjemnega pomena, vodila pa jih je ekipa izkušenih fasilitatorjev.

Izbrane prakse različnih tipov organizacij so na posvetu nagovarjale različne tematike in področja, z uporabo različnih digitalnih orodij, izvajanja mladinskih aktivnosti tako off-line kot tudi on-line, nacionalni doseg projektov ter prostovoljstvo in solidarnost. Ključna ugotovitev, ki so jo organizacije izpostavile je, da so spletni dogodki najbolj učinkoviti, če so kratki in relevantni. Prav takšne prakse kažejo na to, da je pri spletnem pojavljanju najpomembnejša vsebina in kontinuirano delovanje. Prednosti digitalnega pojavljanja pa tudi prinaša možnosti za analize, razširjanje informacij in dostop do mladih, ki se zaradi geografske oddaljenosti ne uspejo udeležiti dogodkov v živo.

Organizatorji bodo v prihodnjih tednih izdali tudi zaključni dokument s podrobnimi opisi praks in uporabo digitalnih orodij, ki bodo mladinskemu sektorju v pomoč pri izvajanju aktivnosti digitalnega mladinskega dela.

Organizatorji digitalnih posvetov že načrtujejo četrti posvet in sicer 15. decembra 2020, s pričetkom ob 9. uri. Pripravljajo ga v sodelovanju z Malo šolo retorike, saj bo tokratno srečanje namenjeno krepitvi kompetenc mladinskih delavcev za izvajanje spletnih dogodkov z organizacijskega, psihološkega in komunikacijskega vidika. Več informacij najdete na tej povezavi.

Še nekaj ključnih besed, ki so ob zaključku odmevale na nepogrešljivem digitalnem orodju mladinskega dela menti.com: motivacija, navdih, nov ideje, pripadnost skupnosti.

Vir in foto: uredništvo mlad.si