V okviru Evropskega tedna mladih je v Ljubljani potekal festival mladinskega dela - Mladinstival, na katerem je zbrane nagovoril v.d. direktorja Urada RS za mladino, Tin Kampl. Poudaril je, da so mladi nujen in enakovreden del skupnosti, ki mora biti demokratično vključen v vse procese odločanja, saj bodo oni v prihodnosti zagotavljali trajnostni razvoj. Hkrati vidi aktivnosti, organizirane v okviru Evropskega tedna mladih kot pomemben premik k dojemanju in informiranju mladih glede lastne vključenosti v politični vsakdan. Aktivnosti, ki se izvajajo v lokalnih okoljih "z malimi koraki krepijo in spreminjajo miselnost in ozaveščanje mladih o pomenu in nujnosti lastne politične aktivnosti.", je zaključil Kampl.

Organizator Mladinstivala, zavod Movit se je odločil, da bo letošnji dogodek oblikoval in izvedel nekoliko drugače.  Koordinator Evropskega tedna mladih pri zavodu Movit, Borut Cink je povzel potek letošnjega Mladinstivala. Poleg osrednje teme letošnjega Evropskega tedna mladih »Demokracija in jaz« so spremenili tudi sam koncept festivala. Pretekli festival je obsegal okoli 15 različnih aktivnosti v sodelovanju z različnimi partnerji, med drugimi s predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji, ki je organiziral dialog s komisarko Violeto Bulc, Mladinski svet Slovenije je izvedel svoje delavnice, v tistem času pa je potekal tudi Svet vlade RS za mladino. Potekal je pod sloganom “Oblikuj, premikaj, sodeluj!”, preko katerega so organizatorji poudarili potrebnost in pomembnost mladinskega dela skozi priložnosti, ki jih mladim nudijo preko neformalnega izobraževanja, povezovanja in aktivnega vključevanja v družbo, ki vodijo v odpiranje priložnosti mladim za oblikovanje njihove prihodnosti.

»Na nek način je (pretekli Mladinstival – op. ur) povezoval in pokril celotni mladinski sektor v Sloveniji.  Letos pa smo dali prednost in priložnost predvsem organizacijam, ki se prijavljajo v programa Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota.« dodaja koordinator Evropskega tedna mladih pri zavodu Movit, Borut Cink.

Letos so organizirali 5 delavnic za partnerje v projektih in sicer:

• Digitalno komuniciranje,
• Vključevanje mladih s posebnimi potrebami,
• Oblike dela z mladimi,
• Osnove načrtovanja projektov,
• Neformalno učenje v projektih in Youthpass.

Prvo delavnico je vodila Maša Butara z oglaševalske agencije Luna/TBWA. Mladinskim delavcem in vsem, ki pri svojem delu nagovarjajo mlade svetuje, naj se mladim približajo s komunikacijo v njihovem slogu. Predvsem moramo biti pozorni na to, da komuniciramo v »njihovem jeziku«. Upoštevati moramo tudi dejstvo, da imamo danes precej nižji prag pozornosti, saj nas vsebina pritegne v razponu treh sekund kar zahteva raznovrstnost v komuniciranju, da obdržimo njihovo pozornost. Pazimo na to, da imamo raznovrstne vsebine kot so fotografije, video objave in podobno.

»Tretji vidik in hkrati tudi ključen pa je, da mlade vključimo v oblikovanje in objavljanje vsebin na družbenih omrežjih. Tako se bodo sami počutili bolj vključene, lahko pa bodo tudi sami komentirali in objavljali vsebine.« je povzela.

Sledilo je predavanje dr. Tomaža Deželana, profesorja Fakultete za družbene vede in avtorja raziskave učinkov programa Erasmus+: Mladi v akciji na participacijo mladih, v katerem je predstavil rezultate raziskave. V uvodu je opozoril na dejstvo, da je pojem politične participacije definiran skozi čas in prostor drugače. Danes ga mladi razumejo drugače, kot nekoč, ko se je naslanjalo na pojmovanje politične participacije iz leta 1978. Politični izraz ali dejavnost ni več pojmovan skozi institucionalne oblike participacije, razumemo in izražamo ga tudi skozi vsakodnevne oblike politične dejavnosti (kot je odločitev, da ne kupimo usnjenih izdelkov ali odločitev, da ne obiskujemo obratov s hitro pripravljeno hrano velikih korporacij). Mladi so politično dejavni vendar na drugačen način kot v preteklosti. Vse to pa je posledica tudi drugačnih življenjskih poti, ki jih danes mladi živijo, konvencionalne oblike načina življenja se odmikajo, prehodi v odraslost so drugačni. Eden učinkov programa Erasmus+ na participacijo mladih se kaže v spremembi mišljenja o lastni vključenosti mladih v politično življenje. Če so pred vključitvijo v program imeli občutek, da je njihova vključenost ali politična aktivnost nizka ali ničelna, so mnenje po vključitvi v program spremenili in sami sebe dojemajo kot bolj aktivne in odprte za politične teme in aktivnosti. Menijo tudi, da imajo višje politične kompetence in, da je politično udejstvovanje pozitivna stvar. Okrepi se mnenje glede pomembnosti ohranitve pravice do javnega zbiranja in izražanja svojega mnenja, saj so mnenja, da ju je potrebno ohraniti.

Izpostavil je tudi, da imajo mladi z manj priložnosti po vključitvi v program mnenje, da predstavlja vključitev za njih in njihovo vsakdanje življenje pozitivno spremembo.

Tomaž Deželan, profesor Fakultete za družbene vede, je zaključil predavanje z ugotovitvijo, da »kljub temu, da iščemo vedno bolj kreativne rešitve za vključevanje mladih z manj priložnostmi, je naš trud ravno pri tej populaciji večkratno povrnjen.« Na vprašanje, ali je program Erasmus+ učinkovit, odločno odgovarja: »Da, še posebej za mlade z manj priložnostmi!«

Na popoldanski del so bili vabljeni vsi k udeležbi nove aktivnosti, igre, ki temelji na interaktivni učni izkušnji. V ta namen so povabili švedsko organizacijo The Young Republik. Razvili so nov koncept skupinske interaktivne učne izkušnje, skozi katero izkusiš družbene dinamike. Za letošnji festival so igro priredili na temo demokracije, izvajajo pa jo tudi na temo diskriminacije v namen učenja človekovih pravic. 

Naslednji Mladinstival lahko pričakujemo čez dve leti.

Vir in foto: uredništvo mlad.si