Kaj se dogaja?
Objave uredništva portala mlad.si
Mladost (je) ni norost – Moja misel ima še smisel?
V petek, 3. decembra 2021, so Mladi zmaji organizirali tretjo mednarodno konferenco na temo duševnega zdravja mladih – Mladost (je) ni norost. Letošnje leto so se ukvarjali z vprašanjem smisla in skupaj s strokovnjaki odgovarjali na vprašanja in dileme osnovane na konkretnih zgodbah treh mladih oseb, ki so jih udeleženci lahko doživeli preko zvočnih posnetkov na dan dogodka.
Konferenco je s prvim predavanjem otvorila univ. dipl. psih., šolska psihologinja Nina Babić. Predstavila je zaključke raziskave, ki jo je izvajala na osnovni šoli. Mladostniki so poročali, da so se pri šolanju na daljavo težje osredotočali, pogosto zaostajali, upadla jim je motivacija. Poročali so tudi o psihološki utrujenosti, monotonosti vsakdana, slabšem znanju ter odsotnosti stika. Predavateljica je poudarila, da je družba trenutno v stanju kolektivnega brezupa in negotovosti, ki bremeni tako strokovne delavce kot tudi mladostnike. Izpostavila je, da so bili nekateri učenci med šolanjem na daljavo le navidezno odzivni, kar se je pokazalo šele ob vrnitvi v šolo.
Spraševali so se, kako se bomo izkopali iz trenutnega kaosa, iskali so načine kako lahko strokovni delavci ustvarjajo občutek varnosti in ponovno vzpostavijo zaupanje. Zaključili so, da bodo mlade lahko podprli v njihovih stiskah tako, da v šoli ustvarijo mikrokozmos, kjer jim prisluhnejo, ohranjajo mirnost, optimizem, stabilnost in jim dajejo zgled. Okrepiti morajo preventivne dejavnosti, krepiti psihološko odpornost mladih in strokovnih delavcev ter mladim dati priznanje za trud in vztrajnost. Poudarila je pomembnost ohranjanja stika in ustvarjanja kvalitetnih odnosov z mladimi, ki so lahko motivacija za učenje in spremembe.
Dr. Avi Goren-Bar, klinični psiholog, art terapevt in supervizor se je pridružil preko aplikacije Zoom in udeležence popeljal skozi analizo ene izmed zgodb mladostnic, ki je opisovala svoje občutke v času 14 – dnevne izolacije. Najprej nam je orisal glavne koncepte Jungove teorije, potem pa se je osredotočil na izolacijo, ki je bila izpostavljena v zgodbi mladostnice. Izolacija je lahko zelo huda kazen, saj smo v osamitvi prisiljeni raziskovati svoje notranje dogajanje, s čimer se podajamo v neznani svet nezavednega, ki je lahko zelo neprijeten. Predavatelj je kot odgovor na dilemo poudaril pomen povezovanja z našim avtentičnim sebstvom, kar lahko storimo skozi dialog med zavednimi in nezavednimi deli sebe. Udeleženci so ta dialog poskusili vzpostaviti preko ustvarjanja z barvami. Skozi nastale slike so iskali rešitve na zastavljeno dilemo in vzpostavljali dialog med egom in sebstvom.
Dr. Andrej Naterer je predstavil akademsko raziskovalni svet in skupaj so se poglobili v raziskavo »Mladina 2020«, kjer so podrobneje raziskovali duševno zdravje mladih v Sloveniji. Dr. Naterer jih je popeljal skozi področja, ki so pomembna za mlade – digitalizacija, okoljska ozaveščenost, aktivacija, individualizacija, polarizacija in duševne težave. Rezultati predstavljene raziskave kažejo na to, da so mladi vse bolj športno aktivni, bolj skrbijo za svoje zdravje, bolj se izobražujejo (formalno in neformalno), vseeno pa se slabše psihično počutijo. Spraševali smo se, zakaj večja skrb za fizično zdravje ne pomeni tudi boljšega psihičnega počutja. Raziskava je namreč pokazala, da mladi poročajo o vse večji osamljenosti, zaskrbljenosti, povečanem stresu in upadu splošnega zadovoljstva. Zaskrbljujoče je, da veliko mladih občuti stres večino dni v tednu. Predavatelj je poudaril, da mladi živijo v negotovem svetu, svetu tekmovanja, kar bistveno vpliva na njihovo duševno zdravje in konec koncev duševno zdravje celotne družbe. Poudaril je, da je to problem javne narave, zato je pomembno, da se s temi vprašanji ukvarja celotna družba in ne le strokovni delavci.
Več po delavnicah preberi na spletni strani Mladih zmajev.
