V začetku decembra 2018 je ljubljanska Fakulteta za šport (DIF) gostila 9. mednarodno konferenco z naslovom Šport mladih 2018. Mojca Doupona Topič je profesorica gostujoče fakultete in urednica zbornika konference. Kakšni so ključni izsledki najnovejših rezultatov raziskav s področja športa in zdravja mladih, na kakšen način tehnologija vpliva na raziskave zdravja mladih, kako način življenja v urbanih in ruralnih okoljih vpliva na naš način življenja, si lahko prebereš v nadaljevanju. 

Na konferenci Šport mladih 2018 so govorci predstavili različne aspekte pri športni vzgoji mladih. Katere izzive so izpostavili, v primerjavi s preteklimi generacijami mladih? 

Na področju športa je moč opaziti izjemen tehnološki napredek. Tako na področju opreme in rekvizitov, kot tudi na področju pridobivanja povratnih informacij iz merilcev, kot so video analiza, globalni sistem pozicioniranja (»gps«) in merilci pospeškov sil . Mobilni telefoni omogočajo kvalitetno snemanje video posnetkov, dajejo dostop do štetja korakov posameznika, merilniki srčnega utripa niso več težko dostopni, prav tako pa lahko uporaba tabličnega računalnika in prenosnega stojala učencem omogoča enostaven način prikazovanja učenčevih lastnih izvedb z »zakasnjenim zaslonom«. Tablica lahko namreč aktivnost snema in jo na ekranu predvaja z nekaj sekundnim zamikom, kar omogoča učencu, da po opravljeni aktivnosti preveri, kako je njegova izvedba izgledala. S tem dobi učenec povsem objektivno sliko lastne izvedbe, kar je zelo pomembno pri učenju novih gibanj. Nove generacije učencev si želijo to dostopno tehnologijo uporabiti pri športni vzgoji.

Tema enega referatov je bil primerjalni vidik prostočasnih in športnih aktivnosti mladih v urbanih in mestnih okoljih. Katere ugotovitve so avtorji raziskave izpostavili? Je kakšna razlika? 

Raziskava je pokazala, da se v urbanih okoljih mladi, v večji meri kot do sedaj, ukvarjajo z ekstremnimi športi. Obstajajo prav specifične subkulturne scene. Ne moremo pa govoriti o eni sami subkulturni sceni  ekstremnih športnikov. Njihov življenjski stil naj bi bil zato uporniški ali vsaj alternativni življenjski stil. Oblikujejo svoj jezik, svoj sleng in svojo zunanjo podobo, ki izvira iz njihove športne dejavnosti in se razširja na ostala življenjska področja. Čeprav velja omeniti na individualnost ekstremnih športov in športnikov, pa še vedno ponavadi obstaja neka referenčna skupina prijateljev, s katero tvorijo neko subkulturno skupnost. Kot primer takih bolj prepoznavnih skupin ekstremnih športnikov, lahko navedemo sceno gorskih kolesarjev, surferjev, skaterjev, snowbordarjev ..., eni bolj, drugi manj povezani, vsi s svojimi posebnimi značilnostmi.  

Mladinsko delo zajema predvsem stik z mladimi skozi pretežno neformalna druženja. Kaj bi priporočili mladinskim delavcem v zvezi z informiranjem in vzgojo mladih k zdravemu načinu življenja? Kje vidite ključne poudarke? Na kaj naj bodo pozorni? 

Zdrav življenjski slog postaja vse pomembnejši. Živimo v času, ko je tempo življenja vse hitrejši, vse pogosteje smo deležni stresnih situacij, od nas se zahteva in pričakuje vse več itd. Vse to se odraža na našem zdravju, kakovosti našega življenja. Če želimo uravnati situacijo, moramo poskrbeti za sprostitev, ustrezno hrano in gibanje. Vse to omogoča duši in telesu, da se lažje spopadata z vsakdanjim življenjem. Potrebno je pripraviti čim več akcij, ki bi vzpodbujale čim več otrok h gibanju in zdravemu načinu življenja. 

Kje v Evropski uniji je Slovenija na področju zdravja mladih? 

Če predpostavimo, da ukvarjanje s športom pripomore k bolj zdravim generacijam mladih, potem poglejmo v čem se razlikuje njihova športna aktivnost. Prebivalci različnih držav v Evropi se ukvarjajo z različnimi športi. V sedmih  opazovanih državah (Finska, Irska, Italija, Nizozemska, Španija, Švedska in Velika Britanija), je hoja najbolj pogosta aktivnost prebivalcev, tudi mladih, med športi pa je seveda več razlik. Ugotovimo lahko, da se športne zvrsti, ki so najbolj priljubljene v Sloveniji, razlikujejo od najbolj množičnih, s katerimi se na primer ukvarjajo na Finskem. Na Finskem je tradicionalno zelo priljubljen smučarski tek, v Sloveniji pa ga ne najdemo med desetimi najbolj pogostimi športnimi aktivnostmi. Zanimivo je tudi, da se igre z žogo ali pa kolektivni športu na Finskem, uvrščajo mnogo nižje kot v Sloveniji (košarka, nogomet, odbojka).

Ali sami, kot profesorica na Fakulteti za šport, opažate spremembe v načinu življenja mladih, ki vplivajo na njihovo zdravje? Kje so te spremembe najbolj izražene, na katerem področju zdravja mladih? 

Današnji otroci so manj vzdržljivi kot nekoč, predvsem zaradi povečane TT (telesne teže - op. ur). Število debelih otrok se je podvojilo,  glede debelosti je najslabše stanje pri 12, 13 in 14 letnikih, kjer je predebelih kar 40% otrok (po merilih Svetovne zdravstvene organizacije). Šport se najprej kaže kot pomembno sredstvo razvoja osebnosti otrok in njihovih sposobnosti in lastnosti, sočasno pa tudi kot pomemben kompenzacijski dejavnik negativnih civilizacijskih trendov na vzgojo otrok in celostno podobo družbe. Šola pri nas, za razliko od mnogih drugih držav, ima ob sobotah in nedeljah praviloma zaprte športne objekte. Projekta: otroci – starši – šola, ki bi vključeval športno dejavnost družin nimamo, čeprav je logika delovanja socialnega okolja, ki ga še danes lahko poimenujemo krajevna skupnost tista, ki je izredno pomembna za socialno vključenost, občutek pripadnosti in s tem občutek določene socialne varnosti otrok. Zaradi sedečega načina otrok in mladine in posledično debelosti le teh, bi bilo za zdravje mladih generacij nujno vzpostaviti športne programe, ki bi potekali v dela prostih dnevih (vikend).

Vir: uredništvo mlad.si

Foto: osebni arhiv Mojca Doupona Topič