Nadaljujemo s serijo prispevkov mladih, ki delijo svoje misli in izkušnje v času epidemije. Vabljeni k branju drugega zapisa Lovrenca Habeta, študenta Pedagoške fakultete in urednika lokalne spletne strani crnivrh.eu ter študentske oddaje na Radiu Kranj, sodeluje pa tudi z zavodom UMMI. 

Vsi bi potrebovali malo osamitve

Začel bom s povzetkom zgodbe, ki sem jo na deževen dan prebal v času mojega študija in dvomim, da jo bom kadarkoli pozabil. Govori pa o nas in naših voditeljih.

Ko se rodimo nas vodijo in vzgajajo starši. Ko smo dovolj veliki za v vrtec, nas poleg staršev vodijo vzgojitelji. Sledijo učitelji, pa razredniki in vrstniki, v srednji šoli so slednji še bolj vplivni od staršev in profesorjev. Na faksu delamo, kar rečejo predavatelji, nato pa sledijo... Kompleksen odgovor bi prepustil vam, saj v časih, ki jih živimo, vprašanje zahteva resen in daljši premislek. Kot absolvent razrednega pouka bi rad dodal svoje mlado, če želite, tudi neizkušeno ali precej nerealno, a poglobljeno mnenje.

Zgodba nam veleva, da po osvojeni diplomi ali magisteriju, nekateri seveda že prej - po srednji šoli, začnejo živeti samostojno, brez velikih izobraževalnih vodij. Dejstvo pa je, da smo vsi radi malce vodeni in zanašanje le na svoje izkušnje in lastna mnenja enostavno ne pripelje daleč. S tem, da nas nekdo vodi oz. govori, kaj naj delamo in kako se naj obnašamo ali razmišljamo, seveda ni nič narobe. Težava pa nastane, če smo vodeni napačno.

Partnerji, delodajalci, tudi starši in prijatelji so tisti, po katerih se ravnamo in h katerim hitimo po nasvet v življenju. Veliki, če ne celo največji voditelji večine prebivalstva, pa postanejo mediji. Oni nam govorijo, kaj se dogaja, kaj naj delamo, kako se obnašamo, o čem moramo razmišljati in še in še. Da bo mera polna, vskoči še marketing, ki nam narekuje, kaj naj kupujemo, česa nimamo, pa bi morali imeti, kdaj je pravi čas za nakup kopalk ... Med mladimi so popularni tudi vlogerji oz. vplivneži, to so dame in gospodje, ki nam svetujejo, kdaj in kako uporabljati športna orodja, kje naročiti nakit, veliko besed namenijo tudi nasvetom za vzgojo otrok, pa o ličenju, ne manjka niti priporočil za nakup novega avta. 

Pozor! S tem ni čisto nič narobe. Rad bi opozoril na destvo: ali imamo kaj samozavesti in samospoštovanja in ali še zaupamo sami sebi? Ali sploh zaupamo svojim mislim in svojim instinktom?  Ali smo samokritični?  Ali znamo kaj narediti sami? Med vrstniki in na javnih socialnih omrežjih v zadnjih tednih namreč pospešeno opažam obup in sovraštvo. Ne trdim, da v primeru, ko se z nečim ne strinjamo, povzdignemo glas. Daleč od tega! Potrebno ga je! Zraven pa ne pozabimo ponuditi pametne rešitve. Ampak ne smemo pozabiti na svoje dostojanstvo, na nivo komuniciranja in obnašanja ter predvsem, da pri vsakem dejanju ter izgovornjeni ali zapisani besedi pomislimo: "Kar nočeš, da drugi storijo tebi, ne stori ti njim."

Ozračje je razgreto, o tem ni dvoma. Časi so nestabilni, boj za službe je hud. A zdaj je čas za vas! Prekinite tok sprejemanja akualnih novic od vsepovsod. Pomislite, kaj ste slišali danes zjutraj, kaj včeraj, kaj pred tednom dni. Morda se spomnite na vaše sorodnike in prijatelje – kako oni razmišljajo a pomislite predvsem na to, kaj mislite vi. Resno, kaj mislite vi. Ne iščite odgovorov v medijih in na socialnih omrežjih. Poiščite ga v svoji glavi, med sprehodom, tekom ali ko urejate gredice. Morda pa ob prebiranju vam ljube poglobljene literature. Trajalo bo. A sem prepričan, da se bo izplačalo.

Vir: Lovrenc Habe, Zavod UMMI

Foto: pixabay