V svojem življenju pogosto slišim »na mladih svet stoji.« Priznam, ob takih besedah se navadno le grenko nasmehnem, včasih celo pokimam, misli pa mi odplavajo tja nekam v en dan.

Tragično je, da navedeni rek cinično doživljam kot skorajda neke vrste posmeh. Kajti, čeprav pogosto slišim navedeno misel, pa še pogosteje slišim navedbe, češ naj utihnem, da naj poslušam starejše, bolj izkušene in bolj modre ljudi ter da moje mnenje oz. predlogi niso relevantni. Ni čudno, da je moj odnos do družbe in sveta postal ciničen.

Bralec, prosim, ne beri tega zapisa kot tarnanje mladega in občutljivega človeka, temveč kot zapis nekoga, ki kljub rosnim letom kritično presoja svojo okolico in želi sodelovati pri oblikovanju boljše družbe za boljši jutri.

Kot študentka prava sem zaradi narave svojega študija pa tudi zaradi osebnih zanimanj ves čas v stiku z aktualnimi dogodki ter družbeno-političnim stanjem. Navedeno ves čas evalviram ter primerjam s svojim vrednostnim sistemom. Kot vsak drug slehernik prepoznam veliko problemov. Vendar pa za razliko od večine o problematikah ne razpravljam le ob pivu, ampak se zavedam, da moram k reševanju le teh proaktivno pristopiti. Kljub idealističnemu mišljenju, da je večino problemov možno rešiti z aktivnimi ravnanji, pa se ne slepim, da bi kot kak stripovski junak lahko vse spremenila in rešila sama. Zavedam se svojih omejitev, vendar pa tudi sprejemam svoja močna področja. Zavedam se, da sem le zobec v mehanizmu, a vendar trdno verjamem, da sistem takšnih zobcev lahko daje pogon še kako močnemu mehanizmu stroja. Stroja sprememb.

Eno izmed mojih področij je zagotovo ustavno pravo in znotraj tega še posebej volilno pravo. Zadnji dve leti sta bili za navedeni pravni področji še posebej zanimivi. Na tem mestu se ne bom opredeljevala do vseh ustavnopravnih razsežnosti spopadanja s koronakrizo, sicer bo bralec moj zapis bral vse tja do jutra, temveč bi rajši navedla sledeče; leta 2022 poteka v znamenju volitev. V tem letu smo oz. bomo imeli volitve državnega zbora, volitve predsednika republike, volitve župana in občinskih svetnikov ter volitve svetnikov v državni svet. Skratka, ogromno volitev, to pa pomeni obilo priložnosti za študenta prava z zanimanjem za volitve.

Nekako na tej točki v pripoved vstopi Mladinski center Zavod Bob. Organizacij dogodkov in povezovanje nevladnih organizacij z namenom povečanje volilne udeležbe na državnozborskih volitvah med mladimi, ki se je osredinila okoli Zavoda Bob, je predstavljalo nekaj, kar do tedaj še nikdar nisem doživela. Še nikdar nisem doživela povezovanja različnih organizacij na takšni ravni, ki bi bilo tako konstruktivno in tako zelo vključujoče in spodbujajoče za mladega človeka.

Osnovni koncept je bil preprost. Povezati različne nevladne organizacije z namenom izvesti skupne dogodke, ki se bodo osredotočili na mlade, njihov namen pa bo mladim približati volitve in pozitivno vplivati na volilno udeležbo te starostne skupine.

Pri projektu sva sodelovala tudi dva študenta prava – jaz in moj kolega Urban. Pravzaprav je šlo za prvovrstno simbiozo. Nevladne organizacije so imele sredstva, izkušnje in materiale za izvedbo delavnic in dogodkov, midva z Urbanom pa sva imela strokovno znanje s področja volitev. Nevladne organizacije so pri organizaciji in izvedbi dogodkov prispevale svojo platformo, midva pa sva prispevala vsebino. Ustvarili smo dva čudovita in z vsebino nabita dogodka – delavnico Volitve … a to se še hod? ter dogodek Predvolilno rolanje. Oba dogodka sta služila promociji volilne udeležbe in aktivnega državljanstva med mladimi.

In če pogledamo volilno udeležbo na aprilskih državnozborskih volitvah, lahko rečemo, da nam je uspelo. Volilna udeležba je znašala 70,97%, kar pomeni, da je šlo za najvišjo volilno udeležbo na volitvah poslancev v državni zbor od leta 1996. Ali povedano še malo drugače, šlo je za najvišjo volilno udeležbo za časa mojega življenja – kar osupljivo.

Vesela in ponosna sem, da sem bila lahko del tega projekta. Ponosna sem, da sem bila lahko aktivni deležnik pri tako resni tematiki, kot so državnozborske volitve. Z veseljem povem, da sem lahko enakopravno prispevala k projektu in bila enakopravno slišana, pa čeprav sem še mlada in šele študentka – torej imam bistveno manj izkušenj od ostalih, ki so sodelovali pri projektu spodbujanja volilne udeležbe. Zagotovo je bil ta projekt zame spodbuden in mi dal tiste krvavo potrebne praktične izkušnje. Dodati je potrebno še, da ker sem bila navkljub moji mladosti slišana in obravnavana kot enakopravni deležnik, sem resnično verjela v projekt in se v skupini organizatorjev dobro počutila. To mi je dalo še dodatno motivacijo in tudi odgovornost, da sem svoj del nalog izpeljala najbolje, kar sem znala.

Če želimo vzgojiti odgovorne in aktivne mlade, jim moramo dati možnost za udejstvovanje. Na mladih svet stoji, če mladim najprej dovolimo stati.

Avtorica: Nika Podakar

Vir: Zavod BOB