Danes je potekala 5. seja Sveta Vlade RS za mladino. Sestavljali so jo predstavniki mladinskih organizacij, med njimi predstavnik Študentske organizacije Slovenije, Dijaške organizacije Slovenije, predsednica Mladinskega sveta Slovenije, predstavnik Nacionalnih mladinskih organizacij, Nevladnih organizacij na področju mladine, Nacionalni svet mladinskih skupnosti in predstavnik Mladinskih organizacij v reprezentativnih sindikatih. Njim nasproti so sedeli predstavniki ministrstev Vlade RS, Tin Kampl, direktor Urada RS za mladino (URSM). Seja je potekala pod vodstvom Jerneja Pikala, ministra za izobraževanje, znanost in šport.

Vsebina tokratne seje se je ponovno osredotočala na izzive vključevanja mladih na trg dela, bivanjske problematike mladih ter štipendijsko politiko, pod točko razno pa so predstavniki mladih naslovili tudi potek državljanske vzgoje v šolah, predvsem kako in ali bodo vključene tudi vsebine glede dela mladinskih organizacij in drugih nevladnih organizacij, ki jo izvajajo na področju politične participacije mladih.

Uvodoma so bile predstavljene glavne ugotovitve dveh poročil in sicer v povezavi z vrednotenjem uspešnosti ukrepov za trajnostno vključevanje mladih na trg dela ter vrednotenje neformalno in priložnostno pridobljenega znanja v Sloveniji. Prvo je predstavil Gregor Skender iz družbe Deloitte Slovenija, sledila je predstavitev Urške Marentič iz Centra RS za poklicno izobraževanje.

Skender je podal nekaj priporočil, med drugim svetuje več povezovanja znotraj mladinskega sektorja, tudi regionalno, stabilnejše financiranje organizacij mladinskega dela z namenom ohranjanja profesionalizacije in zagotavljanje enake kakovosti dela v bodoče. Na tem mestu je svetoval tudi sinergije z drugimi viri financiranja. Svetoval je, naj se nadaljuje informiranje sektorja (znotraj in zunaj) kot že sedaj poteka, ter poudaril, da je pomembno, da se ohranijo metode dela in nadaljna uporaba produktov, ki jih mladinski sektor vključuje pri izvajanju ukrepov za bolj trajno vključevanje mladih na trg dela.

Tin Kampl je ob tem spomnil, da med projekte za ukrepe za večje zaposlovanje mladih, ki so bili s strani evropskih sredstev financirani v zadnjem obdobju, spadajo tudi projekti, ki jih je razpisal URSM in med katere so se uvrstili tudi projekti, ki so predvideli zaposlovanje mladinskih delavcev in projekti aktivnega državljanstva.

Drugo poročilo se je nanašalo na vrednotenje neformalno in priložnostno pridobljenega znanja, predstavljeno je bilo s strani Centra RS za poklicno izobraževanje.

Stanovanjska problematika mladih je bila - na predlog mladinskih organizacij - tudi tokrat uvrščena na dnevni red. Mladinske organizacije že vrsto let opozarjajo na ureditev stanovanjskega problema mladih, ki je iz leta v leto bolj pereče. V zadnjem pozivu Vladi, v katerem mladi predvsem pozivajo, naj Vlada RS stanovanjsko politiko mladih uvrsti med prioritetna področja. V omenjenem pozivu, med drugim, opozarjajo tudi na to, da je potrebno nameniti bistveno več proračunskih sredstev za reševanje stanovanjske problematike, stanovanjskim skladom omogočiti večje zadolževanje za investicije ter graditi javne študentske domove, za njih pa nameniti tudi proračunska sredstva. Hkrati v svojem pozivu opominjajo na zaveze iz koalicijske pogodbe. Ena slednjih je namreč zaveza v preusmeritev politike Stanovanjskega sklada RS v gradnjo javnih najemnih stanovanj, proračunska sredstva za stanovanja pa naj bi konca mandata dvignili na 0,4 % BDP.  

Anja Fortuna, predsednica Mladinskega sveta Slovenije je po koncu seje kot pozitivno ocenila »zavezo Ministrstva za okolje in prostor za sklic medresorskega sestanka, kjer se bodo različni deležniki in predstavniki mladinskih organizacij lahko seznanili z stanovanjsko problematiko mladih, določili pa naj bi tudi nadaljno strategijo reševanja tega problema mladih«. Omenjeno zavezo je pozdravil tudi Matic Matjašič, predstavnik Nacionalnega sveta mladinskih skupnosti, vendar še vedno pogreša »bolj konkretne in operativne predloge rešitev v sklepih vlade«. Povedal je tudi, da so organizacije podale konkretne predloge glede stanovanjske politike, vendar so dobili z vladne strani zgolj izgovore, da je to področje v pristojnosti parlamenta. 

Poleg stanovanjske problematike, so na predlog mladinskih organizacij (ŠOS in MSS), na tokratni seji obravnavali tudi področje štipendijske politike in kakovosti izobraževanja, kjer so dosegli zavezo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da bo sklicalo sestanek na temo štipendijske politike na katerem se ponovno seznani z predlogi s strani mladinskih organizacij in se do njih tudi opredeli.

Ministrstva so v nadaljevanju poročala o prioritetah pri predsedovanju Slovenije v Svetu EU in njihovi vključenosti mladih znotraj prioritet. Ministrer Pikalo je dejal, da bodo prioritetam "vsekakor sledili, vendar jih bo verjetno spreminjal in določal tudi prostor in čas aktualnih dogodkov v času predsedovanja." 

Na naše vprašanje, ali ima pristojno ministrstvo namen vključiti mladinske organizacije in mlade v priprave in izvedbo predsedovanja Slovenije v Svetu EU, Tin Kampl odgovarja, da ministrstvo namerava vključiti mladinske organizacije v priprave na predsedovanje, URSM pa jih bo vključil tudi v izvajanje svojih aktivnosti v času presedovanja. »Z mladinskimi organizacijami smo že stopili v stik in se na predsedovanje skupaj pripravljamo. Prav tako načrtujemo skupne dogodke v času pred predsedovanjem, da se lahko organizacijsko in vsebinsko pripravimo na samo predsedovanje. Za nas so mladinske organizacije in mladi ključni sogovornik. Ena od prioritet URSM v času predsedovanja bo tudi promocija oziroma spodbujanje aktivnega vključevanja mladih v odločevalske procese« in dodaja, da s tem sledijo k uresničitvi nekaterih ciljev, zapisanih v  Strategiji Evropske unije za mlade 2019–2027.

Vir in foto: Uredništvo mlad.si