Na uredništvo mlad.si smo tokrat prejeli intervju od Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, ki je eden izmed partnerjev v evropskem projektu Youth Ambassadors of Non-Formal Learning. V okviru projekta so izvedli več dejavnosti, med drugim tudi intervju z direktorico Zavoda za izobraževanje in kulturo Črnomelj, ki sodelujejo pri neformalnem učenju, kar pa je glavna tema omenjenega projekta.

Nada Žagar je ženska, ki je za Črnomelj na kulturnem področju in področju razvoja neformalnega učenja naredila veliko. Ima dolgoletne izkušnje kot direktorica ZIK Črnomelj, po izobrazbi pa je magistrica znanosti in profesorica sociologije. Poznana pa je tudi po njeni karizmatičnosti, prisrčnem nasmehu in izvrstnem stilu oblačenja.

V uvodu bi vas prosili, da poveste nekaj besed o ZIK-u Črnomelj in vašem delu.

Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj (ZIK) je ustanovila Občina Črnomelj leta 1959 in od ustanovitve izvaja izobraževanje odraslih kot glavno dejavnost, registriran pa je tudi za izvajanje dejavnosti na področju kulture. Ima dve organizacijski enoti, Ljudsko univerzo in Kulturni dom, ki delujeta na dveh različnih lokacijah, na Kolodvorski cesti 32 c in na Ulici Otona Župančiča 1. Na zadnjem naslovu ima ZIK svoj uradni sedež in upravlja s stavbo kulturnega doma, ki je kulturni spomenik državnega pomena.

Na ZIK-u sem zaposlena 33 let, vseskozi, kot direktorica in sem v Sloveniji edina s tako dolgim stažem direktorovanja na ljudski univerzi. Moje delo me veseli tako kot prva leta, ker je dinamično, ustvarjalno in v blaginjo skupnosti.

Ponujate veliko različnih programov in tečajev, od osnovne šole za odrasle, računalniških tečajev, tečajev tujih jezikov, NPK itd. Vaš izobraževalni program je kakovosten. Koliko vaših uporabnikov je iz skupine med 15. in 30. letom starosti in zakaj pridejo k vam? Česa bi se radi naučili?

Približno petina je v starostni skupini od 15 do 30 let. Naši udeleženci se predvsem vključujejo v neformalne programe za odrasle, v osnovno šolo za odrasle in v socialno aktivacijo. Radi se učijo tujih jezikov in računalništva, zanima jih področje prehranske samooskrbe, zdravja, gibanja in osebne rasti.

Ali je med mladimi veliko zanimanja za vključevanje v neformalno izobraževanje? Na kakšen način ZIK pritegne mlade, da se vključijo vanj?

Mladi so večinoma vključeni v različne oblike formalnega izobraževanja, kar pomeni, da jim ostaja manj časa za neformalno izobraževanje. Možnosti neformalnega učenja imajo tudi v ustanovah, kjer se izobražujejo. Kot rečeno, mladi v naši organizaciji predstavljalo približno petino udeležencev, vendar v vseh programih, torej tudi v formalnih (OŠO).

Mladi se več vključujejo v programe na področju kulture, kjer je ZIK razvil tradicionalne projekte, ki spodbujajo ustvarjalnost mladih: glasbeno Glas mladih, literarno Župančičeva frulica, likovno Mednarodna kiparska kolonija mladih in filmsko Filmski tabor Kolpa. Tradicionalnim projektom se je pridružila ustanovitev nove skupine ZIK Teater, ki spodbuja gledališko ustvarjalnost mladih. Vključenost v kulturniške projekte predstavlja tudi pomemben del neformalnega učenja mladih, ki se naučijo komunikacije, samoiniciativnosti in povezovanja.

Ali ste v proces vključevanja mladih vključili stvari, ki so pomembne za neformalno izobraževanje?

Na spletni stani ACS so zapisali: »Cilji neformalnega izobraževanja in učenja ostajajo isti kot nekoč:

• spoznati vrednost znanja in njegovega pridobivanja,
• potrebo po znanju približati tistim, ki je sami ne prepoznajo,
• omogočiti izobraževanje in učenje tistim, ki zanj preprosto nimajo (dovolj) možnosti« (konec citata).

ZIK dela v tem duhu.

 Ali bi se morala politika oziroma vlada bolj dejavno vključevati in prispevati s sodelovanjem (na primer priznavanjem neformalnega izobraževanja, še več različnimi NPK-ji ...), če govorimo o mladini in mladinski politiki?

Moje mnenje je, da se vlada niti politika ne bosta odzivali, če ne bosta dobivali rednih pobud stroke in javnosti. Potrebe okolja narekujejo iskanje rešitev. Dejavno vključevanje mladih je predpogoj za razvoj različnih oblik in pristopov neformalnega učenja, še sploh v času, ko je virtualno okolje zamenjalo klasične učilnice. Znanje je danes bolj dostopno kot kadar koli prej, vendar je večja težava izbira informacij, ki so koristne in tvorijo celoto.

Ali menite, da bo v prihodnosti neformalno izobraževanje veliko pomembneje, kot je zdaj v Sloveniji?

Še vedno se namreč pri zaposlitvi veliko več poudarka da na formalno izobrazbo kot pa neformalno in na izkušnje. Ocenjujem, da je formalna izobrazba predpogoj za vključitev na trg dela, neformalna znanja in izkušnje pa kriterij za izbiro med več kandidati. Z drugimi besedami, kot delodajalka preverim izpolnjevanje formalnih pogojev, sodelavce pa izbiram predvsem na podlagi njihovih dodatnih (neformalnih) znanj in izkušenj, ki lahko bistveno koristijo doseganju ciljev organizacije.

Vir in foto: Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo Mesto