Mladinski center Krško je prejel nagrado za naj mladinski projekt Mladinskega sveta Slovenije za hišo strahov, ki so jo priredili na noč čarovnic, 31. oktobra 2021. Hiša strahov je tradicionalni projekt Mladinskega centra Krško, ki so ga lani v celoti organizirali prostovoljci sami. Prostovoljec Vid Resnik Močnik je z nami delil, kako so potekale priprave na projekt in v čem se je lanski projekt razlikoval od prejšnjih.

Leta 2018 sem se prvič pridružil Mladinskemu centru Krško, v katerem sem izvajal prakso s še dvema sošolcema. Prakso smo opravljali ravno v času 31. oktobra, ko je Mladinski center Krško pripravljal dogodek hiše strahov ob noči čarovnic. Kot navdušenec grozljivk sem se zelo veselil sodelovanja pri dogodku. Tekom dneva smo pripravili aktivnosti otroke in odrasle. Otroci vseh starosti so se lahko udeležili poslikave obraza, se najedli okusnih palačink in ostalih dobrot, za malo starejše pa je bila seveda glavna atrakcija hiša strahov. Skoraj celotno zgradbo mladinskega centra Krško smo preuredili v strašljivo hišo, v katero so se našemljeni poskrili tako zaposleni kot prostovoljci in prestrašili vse mimoidoče. Za konec večera pa smo seveda poskrbeli tudi za odrasle, za katere smo organizirali koncert. Dan je bil seveda naporen, a uspešen in zabaven. Tisto leto sem tudi uradno postal prostovoljec Mladinskega centra Krško. V letu 2019 nisem bil veliko aktiven zaradi šole, leto 2020 pa se ni ustavilo le za nas, temveč za celotno Slovenijo. Pandemično stanje je onemogočilo kakršnokoli organizacijo dogodkov. Kar pa nas pripelje v leto 2021, v katerem se je vse počasi umirilo in stvari so se začele nazaj dogajati – tudi v Mladinskem centru Krško. Odločili smo se, da bomo proti koncu leta spet organizirali hišo strahov, za katero sem imel razburljive ideje.

Nejcu, ki je bil odgovoren za organizacijo, sem podal idejo, da bi letos napisali kratko zgodbo, ki bi si jo lahko obiskovalci prebrali pred vstopom v hišo strahov. Zgodba naj bi delovala kot podlaga, ki bi vzbudila strah bralcem že pred vstopom na dogodek. Zgodba je govorila o punčki, ki je strašila in se maščevala sirotišnici, ki ji je naredila veliko zla. Zaradi nje so sirotišnico morali zapreti. Leta kasneje so se na isto mesto naselili znanstveniki in duhovniki, z namenom, da najdejo rešitev za ubogo, ukleto punčko, ki je še leta kasneje strašila zgradbo. Oboji so postali obsedeni s svojim delom, ki se je razvilo v nehumano in je čisto iztirilo od začetnega cilja. Zgornji del zgradbe, ki so ga uporabljali znanstevniki za svoje delo, ni bil več laboratorij, temveč je postal norišnica in spodnji del, ki so uporabljali duhovniki za molitve in obrede, ni bil več svet prostor, temveč je postal zaklet. Duhovniki so bolj kot karkoli drugega delovali kot pripadniki kultov.

Z zgodbico v mislih smo mladinski center in njihove prostovoljce ter zaposlene primerno našemili. No, so se. Na žalost pa se je moje sodelovanje predčasno ukinilo, saj se je moja sestra okužila z virusom Covid-19. Sledila je desetdnevna karantena, zaradi katere sem zamudil dogodek in praktično delo priprav in izvedbe. Ampak zahvaljujoč mentorjem in prijateljem v Mladinskem centru Krško sem se počutil, kot da sem bil tam, saj so mi s pomočjo slik in zgodbic narisali sliko priprav in dogodka.

Vhod in prvo nadstropje smo spremenili v norišnico z belimi stenami, veliko rekviziti in detajli. V »Freedomu« so ustvarili laboratorij, kamor so postavili znanstvenika-norca, ki je operiral na enem izmed poskusnih zajčkov. Kozarci so bili napolnjeni z neznanimi tekočinami, očesnimi zrkli ter možgani. Na koncu hodnika ste lahko našli sobi, v katerih sta se izvajala eksperimenta. V prvi sobi je bil vrtec otrok, ki so bili čisto tiho, v drugi sobi pa so vsi otroci so čisto podivjali in napadli vsakogar, ki je poskušal vstopiti v njihovo sobo. Če pa ste izbrali pot po stopnicah navzdol v klet, se je občutek čisto spremenil. Iz belih sten in ponorelih ljudi na skoraj popolno temo in fanatike.

Sodelovali so vsi prostovoljci in zaposleni Mladinskega centra Krško. Organizirati in sodelovati pri takšnih dogodkih je res nekaj posebnega, saj delujemo kot skupnost. Počutil sem se čisto svobodno, da uresničim kakršnokoli in katerokoli idejo sem imel, kar mi ne bi uspelo brez podpore in sodelovanja Mladinskega centra Krško, ki sem mu zelo hvaležen.

Vir: prostovoljec Vid Resnik Rečnik, Mladinski center Krško