V mesecu novembru se pogovarjamo ne samo o gibanju Movember, ampak tudi o različnih odvisnostih, s katerim se je vsak posredno ali neposredno že soočil. Mladostniki, ki so po naravi nagnjeni k eksperimentiranju, pogosto sploh ne razmišljajo o posledicah tveganega vedenja. Nekateri se prepozno ali sploh ne zavedo, da so že odvisni. In kaj kažejo najnovejši podatki o odvisnosti med mladimi?

Konec oktobra je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) predstavil rezultate zadnje mednarodne raziskave HBSC, 2018 (v nadaljevanju raziskava) s področja zdravja mladih, v kateri so se osredotočali tudi na področje prekomerne uporabe dovoljenih ali nedovoljenih praks med mladimi. Izsledki mednarodne raziskave prinašajo vpogled v stanje na področju zdravja in z zdravjem povezanimi vedenji, med slovenskimi 11-, 13-, 15- in 17-letniki. Gre za izsledke mednarodne raziskave, ki se izvaja vsake 4 leta zdaj že v 49 državah. Publikacija prinaša analizo stanja na področju zdravstvenih izidov, družine, šole, prijateljev, duševnega zdravja, življenjskega sloga, tveganih vedenj in uporabe interneta in digitalnih tehnologij ter tudi ugodne in neugodne trende od 2002 do 2018 v Sloveniji. Anketiranih je bilo 7.449 slovenskih mladostnikov. In kaj nam povedo podatki?

Redna uporaba sodobnih digitalnih tehnologij

Redna uporaba sodobnih digitalnih tehnologij vpliva na navade in način življenja odraslih in tudi mladostnikov, na preživljanje prostega časa ter pojavljanje novih izzivov in težav na področju zdravja in z zdravjem povezanih vedenj. Po podatkih mednarodne raziskave je več kot polovica (64,3 %) 11-, 13-, 15- in 17-letnikov vsaj enkrat dnevno ali pogosteje v spletnem stiku s svojimi dobrimi prijatelji, manj kot polovica (približno 40 %) pa je v stiku s prijatelji iz širšega kroga in z drugimi osebami, npr. starši, brati/sestrami, sošolci, učitelji.

Približno petina mladostnikov, vključenih v raziskavo, se o svojih skrivnostih in občutkih lažje pogovarja preko interneta kot pa v živo. Mladi sodobne digitalne tehnologije uporabljajo v različne namene in za različne aktivnosti, mednje sodi tudi igranje iger in uporaba spletnih socialnih medijev oz. socialnih omrežij. Približno petina mladostnikov je poročala, da igrajo igre vsak dan ali skoraj vsak dan. Na dan, ko so mladostniki igrali igre, jih je malo manj kot polovica temu namenilo 2–3 ure ali več svojega časa, med njimi pa je bilo več fantov kot deklet.

Prekomerna in problematična uporaba digitalnih tehnologij lahko negativno vpliva na različna področja mladostnikovega življenja in zdravja, lahko se razvije v različne oblike zasvojenosti, med katerimi sta pogostejši zasvojenost z video/računalniškimi/spletnimi igrami in s spletnimi socialnimi mediji. Približno desetina mladostnikov, starih 11, 13, 15 in 17 let, je na lestvici zasvojenosti z igrami pritrdilno odgovorilo na pet ali več trditev, kar kaže na prisotnost znakov zasvojenosti. Med njimi je več fantov kot deklet. Malo manj kot desetina mladostnikov je na lestvici problematične uporabe spletnih socialnih medijev pritrdilno odgovorila na pet ali več od devet trditev, kar kaže na prisotnost težav ali znakov problematične uporabe. Odstotki so višji med dekleti kot fanti in med 15-letniki.

Zasvojenost z družbenimi omrežji

V raziskavi so skušali dognati tudi uporabo spleta in digitalnih tehnologij ter vpliv na navade mladostnikov. Tako je približno petina mladostnikov, večinoma fantje, razkrila, da se o skrivnostih in občutkih lažje pogovarja prek spleta kot pa v živo.

Pri mladostnikih pa se kažejo tudi prvi znaki zasvojenosti z družbenimi omrežji in z igranjem računalniških ali spletnih iger. Glede na njihove odgovore se pri nekaj več kot osmih odstotkih kaže prisotnost težav ali znakov problematične uporabe družbenih medijev (več pri dekletih), pri nekaj več kot desetih odstotkih pa znaki zasvojenosti z digitalnimi igrami, ki jih približno petina mladostnikov igra vsak dan. Številni, predvsem 17-letniki, pa tudi od dve do tri ure ali več na dan. 

Posledice prekomerne uporabe digitalnih okolij

Pogosto in dolgotrajno igranje on-line iger lahko vpliva na fizično zdravje in vedenje (npr. bolečine v mišicah, prehranjevalne navade, spanje), lahko privede do psiholoških in čustvenih težav (npr. znižane samopodobe, težav z ohranjanjem pozornosti, socialne anksioznosti) in se lahko kaže v slabšem šolskem uspehu. Zato je zelo pomembno, da se otroci dovolj družijo z vrstniki tudi v živo, da so fizično aktivni in da dovolj spijo. 

Problematična uporaba sodobnih tehnologij postaja pomembno javnozdravstveno področje, mnenja raziskovalcev o vplivu sodobnih digitalnih tehnologij na mladostnike so različna in celo nasprotujoča si, zato je nadaljnje celostno raziskovanje smiselno in potrebno. Poleg tega pa so ključni tudi preventivni programi in programi krepitve duševnega zdravja, samopodobe, spodbujanja gibanja, druženja, razvijanje čustvene inteligentnosti, spodbujanje ustvarjalnosti in igre. Svetovna zdravstvena organizacija je letos spomladi izdala smernice za otroke do 5 leta glede fizične aktivnosti, sedenja pred različnimi ekrani in spanjem, v katerih poudarja, da otroci do drugega leta naj ne bi preživeli nič časa pred nobenimi zasloni (kar vključuje tudi televizijo, računalnik (igranje igric), tablico, telefonom itd.), otroci od drugega leta do petih let pa največ 1 uro pred katerimi koli zasloni. 

Uporaba konoplje in drugih prepovedanih drog

Po podatkih raziskave je že kdaj v življenju poskusila konopljo petina (20,6 %) mladostnikov v starosti 15 let in nekaj manj kot polovica (42,5 %) 17-letnikov. Pri obeh starostih je višji odstotek fantov kot deklet že poskusil konopljo, in sicer 21,7 % 15-letnih fantov in 19,5 % 15-letnih deklet ter kar 44,5 % 17-letnih fantov in 40,5 % 17-letnih deklet. Približno 4 % 17-letnikov pa je poročalo o dnevni uporabi konoplje. Podatki raziskave opozarjajo tudi na precejšnjo dostopnost konoplje, saj je polovica (49 %) 15-letnikov in približno dve tretjini (63 %) 17-letnikov ocenilo, da lahko pridejo v naslednjih 24 urah do konoplje lahko ali zelo lahko.

"Pri konoplji je Slovenija samooskrbna država in tudi cena se ni zvišala," je vzroke za priljubljenost konoplje med mladostniki opisala Andreja Drev iz NIJZ-ja.

Približno 4 % 17-letnikov je poročalo tudi o uporabi  ekstazija (4,6 %), kokaina (4,1 %) in zdravil (4,4 %). V raziskavi preseneča podatek, da je relativno visok odstotek 17-letnikov konzumiral kokain ali za drogiranje uporabljal določena zdravila (4,1 oz. 4,4 odstotka), medtem ko jih je ekstazi že uporabilo 4,6 odstotka. Pri tem prednjačijo fantje. 

Kajenje tobaka

Kot je razkrila tokratna raziskava, vsak enajsti 15-letnik (8,8 odstotka) in peti 17-letnik (19,8 odstotka) kadi tobak vsaj enkrat na teden, večina od teh vsak dan. Vendar delež mladostnikov, ki kadijo, v primerjavi s prejšnjimi raziskavami upada. Fantje in dekleta so tudi precej bolj izenačeni pri kajenju, kot v preteklih letih.

Med razlogi naj bi bila tako težja dostopnost do tobačnih izdelkov kot tudi višje cene cigaret. "V obdobju, ko so šle cene tobačnih izdelkov najbolj navzgor, se je to zanesljivo poznalo v tistih skupinah, ki so občutljivejše na cene in mladostniki sodijo med njih," je pojasnila ena izmed avtoric raziskave Helena Koprivnikar.

Alkohol

Od prve raziskave leta 2002 se znižuje tudi delež mladih, ki se tedensko opijajo oz. so bili vsaj dvakrat v življenju opiti. Toda kljub temu so zaznali porast pri 15-letnikih. Sicer pa tedensko pije alkohol vsak četrti 17-letnik, vsak drugi 17-letnik pa je bil vsaj dvakrat v življenju opit. Sicer pa jih je večina odgovorila, da največkrat alkoholne pijače dobijo doma. 

Pomembna je krepitev socialnih, čustvenih in vedenjskih veščin

NIJZ ocenjuje, da bi bilo glede na podatke o razširjenosti nekemičnih zasvojenosti ter razširjenosti uporabe psihoaktivnih snovi  (PAS) in precejšnji dostopnosti PAS med mladostniki, nujno krepiti različne preventivne aktivnosti, s pomočjo katerih po eni strani pri mladostnikih krepimo različne socialne, čustvene in vedenjske veščine, ki mladostnikom pripomorejo k sprejemanju zdravih in varnih odločitev. Po drugi strani pa tudi preventivne programe, kot je npr. hitra intervencija, s pomočjo katerih mladostniku pomagamo ob zaznavi težav. Hkrati so nujni tudi ukrepi za zmanjševanje dostopnosti. Da so dobro načrtovani preventivni ukrepi lahko izredno uspešni, priča Islandija, kjer so uspeli precej znižati odstotek mladostnikov, ki uporabljajo PAS.

Preventiva in pomoč

V Sloveniji se mnoge nevladne organizacije vsakodnevno srečujejo s področjem odvisnosti med mladimi, tako na področju preventive (npr. Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija) kot pomoči odvisnikom. Med drugimi se lahko v primeru vprašanj obrneš na Drogart, na tej povezavi pa najdeš seznam organizacij, ki ponujajo pomoč ob različnih oblikah odvisnosti. Za nasvet se lahko obrneš na eno izmed bolj priljubljenih spletnih svetovalnic za mlade v Sloveniji, portal #tosemjaz, ki mladim ponuja anonimen in brezplačen ter preprost dostop do strokovnega nasveta.

Kratek povzetek raziskave HBSC 2018 je na voljo tukaj. 

Vir: povzeto po NIJZ in MMC

Foto: pixabay