22. aprila smo obeležili svetovni dan Zemlje, ki se na pobudo civilnodružbenih organizacij po vsem svetu praznuje od leta 1970 in je namenjen ponovnemu zavedanju pomembnosti skrbi za planet in celotni ekosistem.

Opozarja na skupinsko odgovornost vseh pri zagotavljanju harmonije z naravo in ravnotežja med ekonomskimi, družbenimi in okoljskimi potrebami civilizacije. Številni posamezniki in okoljske organizacije na ta dan opozarjajo na ranljivost našega planeta. Letošnja tema je harmonija z naravo v navezavi na podnebne spremembe.

Kaj lahko na ta dan naredimo mi?

Vemo, da je za učinkovito varovanje okolja nujna skrb za planet prav vsakega posameznika z zmerno in ponovno uporabo surovin. V namen ohranjanja okolja je zaživelo tako imenovano krožno gospodarstvo, ki temelji na konceptu ponovne uporabe, popravila in recikliranja obstoječih materialov in izdelkov. Odpadke ene industrije lahko spremenimo v snovni vir druge in s tem zmanjšamo količino odloženih ali sežganih odpadkov. Predpogoj za delovanje krožnega gospodarstva je recikliranje ali vračanje surovin v proizvodni cikel za ponovno uporabo. Temeljni postulat recikliranja v konceptu krožnega gospodarstva je pridobivanje materialov skozi zbiranje, razstavljanje in recikliranje odsluženih izdelkov.

V Sloveniji obstaja kar nekaj centrov ponovne uporabe kjer zbirajo pohištvo, računalniško opremo, knjige, opremo za dom in prosti čas, kolesa, športno opremo, oblačila, igrače – skratka vse, kar je dobro ohranjeno, funkcionalno in še uporabno. V Centru ponovne uporabe izdelke pripravijo za vnovično uporabo in jih prodajajo po simbolični ceni v zeleni trgovini, kjer se najdejo tudi unikatni izdelki iz različnih materialov.

Principu krožnega gospodarstva sledijo tudi Tekstilnice, zbirališča oblačil ki vsako zadnjo sredo v mesecu organizirajo izmenjavo oblačil ter Izmenjevalnice, čigar program lahko spremljate tukaj.

»Primeri dobre prakse so igrali ključno vlogo pri identifikaciji potencialov Slovenije za prehod v zeleno krožno gospodarstvo«, pravijo na ministrstvu za okolje in prostor in dodajajo, da so samo v sklopu priprave Kažipota prehoda Slovenije v krožno gospodarstvo identificirali več kot 100 primerov dobrih praks.  Navedli so kar nekaj projektov nevladnih organizacij, vključenih v lanskoletni razpis MOP: Planetu Zemlja prijazna šola, Plastika naša vsakdanja, Ne več, ampak bolje, Spodbujamo hojo kot prometno prakso, Naj te zapelje zelena mobilnost.

O dolgoročnih cilji ministrstva na področju okoljskih sprememb, ter o tem, kakšna naj bo Slovenija čez 10 let in s katerimi ukrepi mislijo zadano doseči odgovarjajo: »Na ministrstvu smo si postavili ambiciozne cilje predvsem glede zmanjševanja emisij toplogrednih plinov tako dolgoročno do leta 2050, kot tudi do leta 2030. Cilji do leta 2030 bodo jasno opredeljeni v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu, ki bo pripravljen v tem letu. Cilje nameravamo doseči tako, da se bomo zavzemali, da okoljska in podnebna politika postaneta ključni del vsake politike in politične odločitve v Sloveniji.«

»Okoljsko ministrstvo podpira pobude gibanja mladih«, so glede zaskrbljenosti mladih na izzive sodobnega časa na področju okoljske tematike in njihovih pobud povedali na ministrstvu. Po njihovih navedbah, v tem mandatu »pri določanju podnebne politike sledimo zadnjim znanstvenim spoznanjem in vzoru ambicioznih podnebnih držav. Pripravili smo predlog okvira dolgoročne podnebne politike Slovenije 2050 in stališče do evropskega osnutka dolgoročne podnebne strategije. Sprejeli smo tudi Program porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v letu 2019. Za ukrepe blaženja podnebnih sprememb in prilagajanje nanje bo namenjenih približno 148 milijonov evrov.« Hkrati se zavedajo, da bo uspešnost blaženja podnebnih sprememb v Sloveniji v pretežni meri odvisna od energetske politike oziroma od tega, kako bo v njej upoštevano področje okolja in podnebnih sprememb. »Rezerve ostajajo tudi na področju obdavčitve energentov, t. i. okolju škodljivih subvencij. Pri sprejemanju nadaljnjih odločitev za reševanje problematike podnebnih sprememb je treba zagotoviti konkretnost in daljnovidnost. Glede jasne časovnice predčasnega zaprtja TEŠ pa se bomo dogovorili v okviru nove delovne skupine za prestrukturiranje premogovnih regij, ki jo bo ustanovilo Ministrstvo za infrastrukturo.« še dodajajo.

Vir: uredništvo mlad.si

Foto: pixabay