Kaj se dogaja?
Objave uredništva portala mlad.si
Obetajo se spremembe na področju kazenske obravnave mladoletnih storilcev in žrtev
Pred kratkim je v javnosti odmevala novica o primeru dveh maldoletnih storilcev posilstva sicer polnoletnega dekleta. Sodišče je zdaj že odrasla mlada Primorca, ki sta bila spoznana za kriva posilstva oziroma poskusa posilstva, poslalo v vzgojni zavod, kjer so tudi ranljivi posamezniki.
Omenjeni primer, kar opozarja tudi stroka, je pokazal na sistemske pomanjkljivosti in na to, da pravosodje na enoten kazenski zakonik, ki obravnava mladoletne storilce in žrtve kaznivih dejanj, čaka že enajst let. Trenutno se primeri v kazenski obravnavi mladoletnih oseb obravnavajo po večkrat noveliranem aktulnem kazenskem zakoniku iz leta 2008, ki nalaga, da naj se do uveljavitve posebnega kazenskega zakonika za mladoletnike za to skupino storilcev kaznivih dejanj uporablja določila starega kazenskega zakonika, ki sega v leto 1994.
Poleg omenjenega Kazenskega zakonika pa po trenutni veljavni zakonski ureditvi, področje kazenske obravnave mladoletnikov vsebinsko urejata še dva ločena zakona, in sicer Zakon o kazenskem postopku in Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, ki vsak vsebuje posebna poglavja oziroma določbe, ki se nanašajo na obravnavo mladoletnikov.
Sedaj, enajst let pozneje po zadnji noveli Kazenskega zakonika, Ministrstvo za pravosodje intenzivno pripravlja predlog Zakona o mladoletnih storilcih kaznivih dejanj (ZOMSKD), ki bo predvidoma v mesecu aprilu poslan v strokovno usklajevanje. Njegov sprejem je že leta 2008 napovedal novi Kazenski zakonik. Predlog ZOMSKD izhaja iz potrebe po urejenosti obravnavanja mladoletnih storilcev kaznivih dejanj v samostojnem zakonu, torej ločeno iz splošne kazenske zakonodaje. V predlogu zakona so zajete določbe, ki urejajo obravnavanje mladoletnikov iz teh treh zakonov, ki pa so glede na zgoraj navedene identificirane potrebe ustrezno spremenjene in dopolnjene.
V prvi fazi priprave celovitega predloga zakona je Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani decembra leta 2010 izdelal analizo stanja obravnavanja mladoletnih prestopnikov v Sloveniji in osnutek Zakona o mladoletnih prestopnikih, ki je zajemal tako obravnavanje mladoletnih storilcev kaznivih dejanj kot tudi mladoletnih storilcev prekrškov. Analiza je pokazala, da veljavni sistem obravnavanja mladoletnih storilcev kaznivih dejanj ne potrebuje bistvenih sprememb, vsaj ne takšnih, ki bi pomenile spremembo njegove temeljne značilnosti, to je usmerjenost v pomoč, vzgojo in prevzgojo mladoletnikov. Potrebuje pa spremembe v smeri večje individualizacije obravnave mladoletnikov, večjega poudarka alternativnim načinom obravnavanja in doslednejšega spoštovanja procesnih garancij mladoletnikov pri njihovem obravnavanju.
Državna sekretarka z Ministrstva za pravosodje, dr. Dominika Švarc Pipan, se je 1.aprila na Brdu pri Kranju udeležila 18. posveta kriminalistov, tožilcev, sodnikov ter zagovornikov otrok z naslovom: »Otrok v primežu preteklosti in prihodnosti«, kjer je v nagovoru prisotnim med drugim povedala, da želijo s pripravo Zakona o mladoletnih storilcih kaznivih dejanj, narediti dodaten korak na poti k celoviti ureditvi položaja otrok v sodnih postopkih, torej tudi v primerih, ko gre za tiste otroke, ki so sami storilci kaznivih dejanj. Po njenem mnenju so "tudi ti otroci največkrat najprej sami travmatizirani na tak ali drugačen način. Država si mora pri njihovi obravnavi v največji možni meri prizadevati za njihovo individualizirano obravnavo, organi, ki sodelujejo v postopku, pa morajo ves čas ugotavljati in pri svojem delovanju tudi upoštevati največjo korist otroka, ter mu tekom postopka in z izrekom sankcije ter z njenim izvrševanjem nuditi pomoč in podporo ter zagotoviti vzgojo in prevzgojo. Hkrati pa pri vsem tem dosledno spoštovati njegove procesne garancije."
Ravno prejšnji teden je Državni zbor potrdil novelo Zakona o kazenskem postopku, ki med drugim podrobno ureja položaj žrtev kaznivih dejanj in na sistemski ravni celovito ureja njihov položaj. S to novelo se v naš pravni red prenaša tako imenovana Direktiva o žrtvah. Poseben poudarek pa zakonske rešitve namenjajo pravicam oškodovancev oziroma žrtev s posebnimi potrebami po zaščiti, med katerimi so tudi otroci.
