Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) sta izvedla raziskavo o obremenjujočih izkušnjah v otroštvu in njihovo povezanost s funkcioniranjem v odraslosti. Ugotovitve kažejo, da je tri četrtine anketiranih v otroštvu doživelo vsaj eno obremenjujočo izkušnjo, kar četrtina pa jih je poročalo o štirih ali več obremenjujočih izkušnjah. Pri teh velja, da imajo večjo verjetnost za različne fizične in duševne bolezni, psihosomatske simptome in tvegana vedenja.

Obremenjujoče izkušnje v otroštvu (OIO) so potencialno travmatični dogodki ali izkušnje v prvih 18 letih življenja, kamor sodi psihično, fizično, spolno nasilje (oziroma zloraba); psihično in materialno zanemarjanje; nasilje med odraslimi člani gospodinjstva, zasvojenost ali duševne težave članov gospodinjstva, kriminalno dejanje članov gospodinjstva ter ločitev staršev oziroma prekinitev stika med otrokom in starši zaradi smrti starša, zapustitve ipd. V Sloveniji so skozi raziskavo, izvedeno v 2019, prvič ugotavljali razširjenost obremenjujočih izkušenj v otroštvu ter povezave le-teh z zdravjem posameznikov in različnimi vidiki njihovega funkcioniranja in kakovosti življenja v odraslosti.

Dobra četrtina poroča o štirih ali več obremenjujočih dogodkih

Večina (76 %) anketiranih je v otroštvu doživela vsaj eno obremenjujočo izkušnjo od desetih, kar 27 % udeležencev raziskave je poročalo o štirih ali več obremenjujočih izkušnjah. Največ udeležencev poroča o čustvenem (56 %) in fizičnem nasilju (43%) odraslih članov gospodinjstva (vsaj enega člana) nad njimi, malo manj kot tretjina poroča o smrti biološkega starša, ločitev staršev, zapustitev s strani starša, približno četrtina jih poroča o čustvenem in fizičnem zanemarjanju, dobra petina poroča o zasvojenosti vsaj enega odraslega člana gospodinjstva. Dobra osmina poroča o nasilju med odraslimi v gospodinjstvu, slaba petina pa o duševni  motnji člana gospodinjstva. Najnižja sta odstotka o poročani spolni zlorabi ter kriminalnem dejanju člana gospodinjstva.

Glede povezave osnovnih OIO z različnimi demografskimi značilnostmi anketiranih poročajo, da se posamezniki različnih narodnosti med seboj ne razlikujejo v številu OIO, sicer pa o povprečno višjem številu OIO poročajo:

• ženske,
• osebe, stare med 46 in 55 let,
• nižje izobraženi (osnovnošolska ali poklicna izobrazba),
• tisti s podpovprečnim materialnim stanjem v odraslosti (samoocena),
• tisti, katerih starši so (bili) manj izobraženi (starši z osnovnošolsko izobrazbo),
• tisti, ki so živeli v revnejših družinah (podpovprečno ocenjen materialni položaj izvorne družine).

Obremenjujoči dogodki pomembno povezani s slabšim fizičnim in duševnim zdravjem, tveganim vedenjem in zasvojenostmi

Udeleženci, ki so doživeli štiri ali več obremenjujočih dogodkov v otroštvu, imajo v primerjavi s tistimi, ki niso doživeli nobenega obremenjujočega dogodka, večjo verjetnost za fizične težave in bolezni, kot so npr. srčne bolezni, bolezni dihal, težave s ščitnico, migreno, ravno tako pa tudi za duševne težave in bolezni – npr. depresijo, anksioznost, obsesivno-kompulzivno motnjo. Poleg tega imajo udeleženci z več obremenjujočimi dogodki tudi večjo verjetnost za tvegano pitje alkohola, kajenje, različne oblike zasvojenosti ter psihosomatske težave, npr. glavobol, nepojasnjene bolečine v želodcu, prsih, nespečnost itd.

Ob izsledkih raziskave so avtorji izpostavili, da gre za novo in slabo raziskano problematiko, ki terja v prihodnosti več obravnave in več ozaveščenosti o zavedanju in razumevanju obremenjujočih izkušenj v otroštvu v slovenskem prostoru. Poudarjajo, da zavedanje in razumevanje sama po sebi nista dovolj, kot rešitev za bodoče naslavljanje problema pa svetujejo zavestno, sistematično in kontinuirano naslavljanje obremenjujočih izkušenj v otroštvu. "V Sloveniji že obstajajo nekatere aktivnosti za izboljšanje zdravja in dobrobiti posameznikov (tako otrok kot odraslih), družin in skupnosti, ki do neke mere zaobjamejo tudi področje obremenjujočih izkušenj v otroštvu," kot eno bodočih rešitev pa avtorji raziskave navajajo "oblikovanje strategije celovitega naslavljanja te problematike: od preprečevanja, zgodnjega prepoznavanja, spremljanja, do preoblikovanje relevantnih organizacij, da bi bile utemeljene na razumevanju travme, in podpore osebam z obremenjujočimi izkušnjami v otroštvu  in njihovim družinam."

Raziskava je potekala leta 2019 kot del del ciljnega raziskovalnega projekta "Prevalenca in dolgoročni vplivi obremenjujočih izkušenj v otroštvu na funkcioniranje v odraslosti". Končni vzorec je sestavljen iz 4.939 anket. 

Več podatkov je na voljo v publikaciji Obremenjujoče izkušnje v otroštvu in posledice v odraslosti.

Vir: NIJZ