Danes, 6. septembra 2019, je na pobudo Vrhovnega sodišča v Državnem zboru potekala okrogla miza z naslovom Temelji pravne države, ki so jo soorganizirali Državni zbor, Vrhovno sodišče in Ministrstvo za pravosodje. Okrogla miza je bila odgovor na potrebo po tem, da poenotimo razumevanje pravne države in odgovornosti za njeno uresničevanje. Pomemben prispevek okrogle mize je bil predvsem v tem, da so se je udeležili predstavniki vseh treh vej oblasti – zakonodajne, izvršilne in sodne.

»Države in oblasti ni brez njenih državljanov, saj vsi soustvarjamo družbo, v kateri živimo. Vsi smo soustvarjalci svojega pogleda na pravno državo in smo zato zanjo tudi vsi odgovorni.« je v uvodnem nagovoru poudaril predsednik Državnega zbora, mag. Dejan Židan. Ministrica za pravosodje, Andreja Katič je dodala, da »je eden ključnih elementov za zagotavljanje človekovih pravic organizacija sodstva in pravična obravnava. V tej dvorani smo redki priča sožitju sogovornikov, kaj šele različnih vej oblasti. Zavedati se moramo, da nismo nasprotniki in da rešitve lahko najdemo le skupaj. Vsi imamo in moramo imeti enake pravice, da smo vsi enaki pred zakonom.«

Okrogla miza se je nadaljevala z osrednjima prispevkoma predsednika Vrhovnega sodišča, mag. Damijana Florijančiča in predsednika Ustavnega sodišča, dr. Rajka Kneza. Oba menita, da je za pravno državo in optimalno delovanje vseh vej oblasti ključnega pomena prav dialog med vsemi vejami. »Pravo nas lahko združuje tudi, ko imamo drugačna stališča. Pred pravom smo vsi enaki, zato je nepogrešljivo vezivo naše družbe.« je povedal dr. Knez.

Da ima Slovenija dobre temelje demokratičnosti kljub svoji kratki zgodovini, je pokazala tudi sledeča razprava na temo človekovih pravic v sistemu delitve oblasti, katere namen je bil prepoznati vzroke t.i. ustavne krize oziroma napetosti med glavnimi vejami oblasti. Prav načelo delitve oblasti namreč preprečuje zlorabe in posameznikom v razmerju do države zagotavlja osebno svobodo in dostojanstvo ter je temeljni pogoj za učinkovito varstvo človekovih pravic.

»Napetosti med vejami oblasti največ škode povzročajo prav ranljivim skupinam. Bolj kot je skupina ranljiva, šibka, odrinjena, manj moči ima za reševanje napetosti med organi in za zagotavljanje varovanja človekovih pravic.« je v razpravi povedala dr. Neža Kogovšek Šalamon, predstavnica Zagovornika načela enakosti, ki skrbi za varstvo pred diskriminacijo in nepravično obravnavo.

Državljanska vzgoja zavesti o človekovih pravicah in pomenu vej oblasti pa se mora začeti že pri mladih. »Mladi se zavedajo odgovornosti in dejstva, da je država tista, ki mora poskrbeti za to, da zagotovi okolje, v katerem bodo lahko uresničevali svoje potenciale in kjer se bodo spoštovale njihove človekove pravice.« meni podpredsednica Državnega zbora, Tina Heferle. Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje, Gregor Strojin je podobnega mnenja, saj pravi, da »je za temelje pravne države ključno spodbujanje informiranosti in refleksije njenih državljanov in državljank.«

Vsi udeleženci okrogle mize so se strinjali, da je za uveljavljanje načela pravne države posebej pomembno izvajanje načela delitve oblasti. Zakonodajna veja oblasti je dolžna pripraviti platformo za spoštovanje človekovih pravic, izvršilna s to platformo upravlja, sodna pa jo interpretira in ugotavlja kršitve pravic.

Vir in foto: uredništvo mlad.si