V četrtek, 19. 8., je v Ljubljani na Muzejski ploščadi Metelkova potekal otvoriteveni dogodek Spomenika stanovanjski krizi, ki je nastal v sodelovanju IŠSP – Inštituta za študije stanovanj in prostora (IŠSP) ter Aksiome – zavoda za sodobne umetnosti Ljubljana in umetniškega kolektiva Kvadratnimeter, ki je avtor spomenika.

Ta je nastal kot materializiran opomnik na vseprisotno in nevzdržno stanovanjsko stisko pri nas, ki so jo podrobno razgalili tudi najnovejši rezultati Pregleda stanja stanovanjske preskrbe v Ljubljani in analize Vprašanja za stanovanja, v izvedbi  IŠSP in IPoP.

Otvoritev dogodka sta pospremila pogovor Maše Hawline z IŠSP s strokovnjakom s področja urbanih politik dr. Anžetom Zadelom in arhitektom ter publicistom dr. Milošem Koscem na temo reševanja stanovanjske problematike in premierna projekcija filma Kje bomo pa jutri spali?

O SPOMENIKU

Spomenik stanovanjski krizi uprizarja stanovanja – tista redka, ki si jih sploh lahko privoščimo in ki ne omogočajo ničesar drugega kot golega obstoja. Opozarja na dotrajan stanovanjski fond s stanovanji, ki so premajhna, v slabem stanju in ne odgovarjajo sodobnim življenjskim vzorcem. Položaj tržnih najemnikov je negotov in poln skrbi, ali bodo lahko 'jutri še tukaj spali?', kar pomeni, da se najemnik v stanovanju težko počuti zares doma. Ne glede na naraščajoče stiske je javnost glede stanovanjske problematike v veliki meri pasivna. Takšno držo lahko razumemo kot ponotranjeno politično pripisovanje individualne odgovornosti, kjer je vsak sam kriv, če si ne uspe zagotoviti primernega stanovanja – vsak trpi sam na svojih pičlih kvadratnih metrih (če do njih sploh pride).  

Spomenik  imitira izgled betona – materiala, ki je zaslužen za večino našega stanovanjskega fonda iz obdobja množične gradnje stanovanjskih sosesk. Ker je danes beton vse bolj nevzdržni material, spomenik odpira tudi vprašanje, kakšna naj bo stanovanjska preskrba v prihodnje. 

Ker stanovanjska kriza še zdaleč ni pokopana, da bi se je lahko spominjali s postavljanjem spomenika, naj bo ta predvsem v opomnik, da obstoječe stanovanjsko stanje ni samoumevno in da ga lahko s sistemskimi ukrepi presežemo. Pri tem bo morala ključno vlogo odigrati država, ki jo pozivajo, da začne voditi dejavno in trajnostno stanovanjsko politiko – da postavi pravico do stanovanja za vse pred kratkoročne interese in dobičke za peščico.

STROKOVNA DEBATA O STANOVANJSKI KRIZI

Osrednja tema pogovora z gostoma je bila, kako v prihodnje uspešneje reševati stanovanjsko problematiko in kako razviti pravičen in učinkovit sistem trajnostne stanovanjske preskrbe za vse družbene skupine, takšne, ki bo obenem odgovorna tudi do okolja in narave.

Čeprav se stanovanjska kriza dotika vseh, je mobilizacija javnosti glede te teme težavna. Da problematika ne sproža tolikšnega ogoročenja kot katere druge družbene stiske, vidi Kosec vzroke v nenehni prisotnosti krize, ki je na dnevni ravni nizko intenzivna, nekaj na kar se človek navadi, skoraj otopi, pa čeprav so bivanjski pogoji res slabi in imajo psihološke posledice. 

Obenem poudarja, da bo za trajnostno stanovanjsko preskrbo potrebno zagotoviti ustrezne obdavčitve in regulacijo – brez omejitve zasebne lastnine pomembnih premikov ne bo moč doseči. Stanovanjska kriza se torej ne bo razrešila le znotraj stanovanjskega področja, potrebna bo sprememba ekonomske paradigme. Rešitve stanovanjske krize ne bo brez hkratnega razreševanja ekonomskih neenakosti in podnebne krize.

Zadel je povedal, da tudi v Sloveniji postajajo ljudje vedno bolj glasni in zahtevajo več besede pri oblikovanju prostora; brez upoštevanja javnosti ne bo mogoče vzpostavljati ustreznih stanovanjskih rešitev. A za trajnostno stanovanjsko preskrbo bo potrebno razmišljati veliko širše, onkraj materialov in tehnoloških rešitev. Trajnost ima tako okoljsko komponento, ki je seveda neobhodna, kot tudi družbeno in ekonomsko. Če pogledamo cilje trajnostnega razvoja Združenih narodov, je med prvimi cilji prav izkoreninjenje revščine. 

Za bistvene premike na področju stanovanjske preskrbe bo ključna nadaljnja aktivacija javnosti, ki bo morala zahtevati tako spremembe na področju vključevanja javnosti v odločitve o urejanju prostora in zagotavljanja stanovanjske preskrbe, kot tudi pravičnejšo razporeditev obstoječih virov. Kot poudarja Zadel, je kakovostna stanovanjska politika osrednja za zagotavljanje socialne pravičnosti in preprečevanje nadaljnje družbene stratifikacije.

PROJEKCIJA FILMA KJE PA BOMO JUTRI SPALI?

Premierno bodo tudi predstavili kratek dokumentarni film Kje bomo pa jutri spali? (2021), v režiji  Rajata Sharma, ki izhaja iz istoimenskega aktivističnega gibanja in predstavi stanovanjsko problematiko s stališča različnih akterjev.

Več fotografij z dogodka je dostopnih na njihovi spletni strani. 

Vir: Zadrugator in IŠSP