Pomembno je, da imajo mladi možnost ustrezno vplivati na vsa področja družbe. Ker so ti še vedno premalo zastopani v procesih odločanja, ki zadevajo njih same, je Slovenija konec novembra 2018 potrdila Resolucijo o novi strategiji EU za mlade 2019-2027, ki so jo sprejeli ministri Sveta EU, s tem pa se je zavezala, da si bo prizadevala za spodbujanje in omogočanje participacije mladih.

Mladinski sektor je v okviru 8. cikla Mladinskega dialoga 2020 s pomočjo šolskih delavnic, anket in lokalnih dogodkov v mladinskih centrih skozi dialog z odloečevalci zbiral mnenja, predloge mladih in konkretna priporočila, ki služijo kot podlaga za uresničevanje njihovih želj in zahtev. Na podlagi tega so oblikovali več različnih ciljev, ki stremijo k spodbujanju participacije mladih v institucijah in procesih in k vzpostavitvi okolja, v katerem lahko mladi prevzemajo odgovornost za lastno prihodnost.

V času predsedovanja Slovenije Svetu EU so ti cilji še posebej pomembni, saj je to priložnost, ko lahko mladi še tesneje stopijo v stik z odločevalci na vseh ravneh določanja, lokalni, nacionalni in mednarodni. 

Tako se v obdobju predsedovanja, sklicajoč se na cilje 8. cikla Mladinskega dialoga, mladinski sektor še intenzivneje zavzema za to, da bodo mladi lahko ustrezno vplivali na vsa področja družbe in vse faze odločanja, od načrtovanja do implementacije. Participacija oziroma soudeležba namreč v mladih letih pomaga zagotavljati vključenost mladih v odločanje tudi v kasnejšem življenju in preprečuje njihovo odtujevanje ter tveganje socialne izključenosti. 

V sklopu 8. cikla Mladinskega dialoga so poudarili tudi pomembnost povečanja participacije mladih v volilnem procesu, v izvoljenih organih in drugih organih odločanja na vseh ravneh družbe, s čimer bi zagotovili enakopravno zastopanost mladih v teh forumih. 

Čas predsedovanja je prav tako dobra priložnost za zagotovitev enakega in enostavega dostopa do vsakodnevnega odločanja za vse mlade iz različnih okolij. Potrebno je izboljšati predvsem fizično in finančno dostopnost urbanih središč za mlade s podželja, hkrati pa drugače pristopiti tudi k informiranju mladih o njihovih pravicah in načinih vključevanja v procesih odločanja.
Pri tem pomemben del prispevajo mladinske organizacije, za katere si v sklopu ciljev 8. cikla Mladinskega dialoga prizadevajo za zagotavljanje trajnostnega financiranja in razvoj kakovostnega mladinskega dela, ki je ključno za spodbujanje vključevanja, participacije in neformalnega izobraževanja.

Ob tem je potrebno mladim na vseh nivojih zagotoviti dostop do prostorov, namenjenih podpori njihovemu osebnemu, kulturnemu in političnemu razvoju, o čemer govori dosje 9. mladinskega cilja “prostor in participacija za vse”, ki je osrednja tema predsedovanja Slovenije Svetu EU.

Dejstvo je, da participacija mladih v institucijah in procesih, ki posredno ali neposredno zadevajo njihovo življenje, služi vzpostavitvi okolja, v katerem lahko ti prevzemajo odgovornost tako za lastno prihodnost kot za prihodnost družbe, zato so cilji, oblikovani v sklopu 8. cikla Mladinskega dialoga, izjemnega pomena za razvoj in pozitivne spremembe na tem področju.

Na nacionalni ravni proces mladinskega dialoga vodi Mladinski svet Slovenije. Prav tako Mreža MaMa izvaja projekte mladinskega dialoga v sklopu programa Erasmus + Mladi v akciji.

Vir: uredništvo mlad.si