Kaj se dogaja?
Objave uredništva portala mlad.si
Pia Slogar, podpredsednica Mladine evropskih narodnih skupnosti
Mladinski svet Slovenije predstavlja uspešne mlade akterje mladinskih organizacij v tujini. Tokrat predstavljajo Pio Slogar, podpredsednico za mednarodno sodelovanje organizacije Mladina evropskih narodnih skupnosti (MENS) (Youth of European Nationalities (YEN), trenutno deluje tudi v svetovalnem svetu na področju mladine v Svetu Evrope (Advisory Council on Youth).
Katero organizacijo zastopaš in kakšna je tvoja vloga?
Sem podpredsednica za mednarodno sodelovanje organizacije Youth of European Nationalities (YEN) in trenutna predstavnica YEN-a v svetovalnem svetu na področju mladine v Svetu Evrope (Advisory Council on Youth). Pred tem sem izkušnje na področju mladinskega dela nabirala kot tabornica in članica mladinskega kluba, kasneje pa se na študiju v tujini vključila v kašubsko študentsko organizacijo "Pomorania", kjer sem aktivna še danes.
Kako bi opisala svojo organizacijo?
Youth of European Nationalities (YEN), v slovenščini Mladina evropskih narodnih skupnosti (MENS), je mednarodna mladinska krovna organizacija, ki združuje mladinske manjšinske organizacije v Evropi. Pod vodilnim motivom »manjšinske pravice so človekove pravice« se zavzemamo za ohranitev in razvoj manjšinskih pravic ter približevanje manjšinskih tem in ozaveščanje večinskega prebivalstva o pomenu etničnih in narodnih manjšin v Evropi ter pomembnosti vključevanja celotne družbe v spoštovanje in izvajanje zakonov, ki ščitijo manjšine. V ospredje postavljamo organizacijo dejavnosti in dogodkov, ki krepijo identiteto mladih pripadnikov narodnih skupnosti in spodbujajo povezovanje, saj verjamemo, da sta ravno grajenje solidarnosti in medsebojna pomoč med samimi manjšinami uspešna instrumenta za grajenje enakopravne družbe, ki zavrača etnično hierarhizacijo, predsodke do marginalnih skupin in se aktivno bori proti mehanizmom izločanja.
Kaj v organizaciji počneš, s čim se ukvarjaš?
Trenutno imam večplastno vlogo. V prvi vrsti sem, kot podpredsednica za mednarodno sodelovanje, zadolžena za ohranjanje dobre in učinkovite kooperacije YEN-a z drugimi nevladnimi organizacijami, ki so osredotočene na delo z različnimi manjšinami ter imajo podobno vizijo, in mladinskimi organizacijami, ki se zavzemajo za družbeno vključenost. Udeležujem se različnih dogodkov tako na evropski kot svetovni ravni, kjer kot predstavnica YEN-a zagovarjam interese mladih pripadnikov narodnih manjšin ter spodbujam različne akterje, da v svojih razpravah ne pozabijo na manjšinska vprašanja in se osredotočijo tudi na teme kot so družbena vključenost, strpnost in solidarnost ter medkulturno razumevanje. Poslanstvo organizacije uresničujem tudi kot udeleženka različnih zasedanj teles Sveta Evrope in Združenih Narodov, kot članica svetovalnega sveta na področju mladine, organa Sveta Evrope, pa zastopam stališča mladih pripadnikov etničnih manjšin, opozarjam predvsem na njihov specifičen položaj in vprašanja, s katerimi se spopadajo v vsakdanjem življenju, ter se zavzemam za izboljšanje položaja te posebne družbene skupine.
Pri delu, ki ga počnem, verjamem, da je izredno pomembno, da stalno ohranjam stik z lokalno skupnostjo, na življenje ter delo katere ravno te različne mladinske in manjšinske politike oblikovane na državni in evropski ravni vplivajo, zato sem ostala aktivna članica moje prvotne manjšinske organizacije, ki je bila tudi odskočna deska za moj razvoj in aktivnost na najprej lokalni, potem državni, in sedaj mednarodni ravni. Ravno ta stik z lokalno realnostjo je izredno pomemben pri tem, da ne izgubim lastnega aktivističnega zagona v okolju političnih struktur. V svetu manjšinskih vprašanj pa ostajam tudi kot trenerka neformalnega izobraževanja, kjer vodim predvsem mednarodne aktivnosti na področju mednarodnega prostovoljstva na teme kot so medkulturni dialog, krepitev osebnostne identitete, človekove pravice, kritično mišljenje, participacija mladih in družbena vključenost.
Kaj so ti mladinske organizacije prinesle?
Predvsem so mi mladinske organizacije omogočile možnost pridobitve znanj in vrlin, ki mi jih celotno formalno izobraževanje ni ponudilo ter varno in ustvarjalno okolje, v katerem sem lahko odkrila svoj lastni jaz, svoj potencial in vrednote, ki so mi pomembne. S tem pa sem tudi hitro prevzela odgovornost za lastno vseživljenjsko učenje, ponotranjila pravico do participacije ter postala angažirana pripadnica družbe.
Katere kompetence si s tem pridobila?
Nedvomno bi izpostavila sposobnost kritičnega mišljenja, vrline, ki me je naučila predvsem samorefleksivnega in dejavnega sodelovanja v demokratičnem dialogu večkulturne družbe ter ohranjanja lastne identitete v naglo spreminjajočem se svetu. Ravno skozi razvoj kritičnega mišljenja in refleksijo lastnega dela in spoznavanje svojih osebnih značilnosti sem se naučila pristopiti k sodelovanju z drugimi z odprtim duhom, prepoznati lastne stereotipe in jih zavrniti, in sem zmožna zavzemati različne perspektive, razlikovati mnenja od dejstev in tako tudi razširila svoj pogled na svet. Vse to me je privedlo do stopnje razvoja, ko sem se zmožna učinkovito učiti iz lastnih izkušenj in napak ter sem željna zviševati svoje spretnosti, odkrivati in oporekati lastnim predsodkom ter tako pomikati svoje meje razvoja in rasti naprej.
Zakaj mladim priporočaš, da so aktivni v mladinskih organizacijah?
Udejstvovanje v mladinskih organizacijah je sijajna priložnost za razvijanje svojega lastnega potenciala. Od trenutka, ko sedemo za šolske klopi, smo bombardirani z neverjetno količino informacij in avtoriteto učiteljev ter imamo omejen prostor za odkrivanje in oblikovanje lastnih mnenj ter identitete. In ravno identiteto in čut za solidarnost je potrebno graditi v mladih letih, zato mislim, da so mladinske organizacije in predvsem okolje, ki ga nudijo, najbolj učinkovit recept za razvijanje lastnih razmišljanj, doživetij in ravnanj. V času, ko se zaradi različnih političnih mehanizmov predsodki in stereotipi v družbi še posebno krepijo, še toliko bolj potrebujemo mlade, ki so sposobni zavzemati lastna stališča in zagovarjajo vrednote svobodne in odprte demokracije. In če šolske ustanove tako rade učijo o "odgovornostih in dolžnostih", so ravno mladinske organizacije tiste, ki mladim pokažejo tudi njihove pravice in jih spodbudijo, da se borijo za svojo pravico, da njihov glas ni zgolj slišan, ampak tudi upoštevan.
