Pred nekaj več kot štirinajstimi dnevi je slovenski Kras zajel največji požar v zgodovini Slovenije. Včeraj, 1. avgusta, je bil po sedemnajstih dnevih boja z ognjem požar končno pogašen. Pri gašenju je sodelovalo približno 13.000 ljudi, med njimi poleg gasilcev tudi reševalci, gozdarji, prostovoljci in policisti. Med gasilci je bilo prisotnih tudi veliko mladih prostovoljnih gasilk in gasilcev.

Tako je svojo izkušnjo že med samo akcijo opisala devetindavjsetletna prostovoljna gasilka Nina, ki je že od začetka pomagala pri gašenju požara: "Tudi sama sem bila del te katastrofalne zgodbe, ki se piše že nekaj dni in ji žal še kar ne kaže konca. Nekateri kolegi se s požari na več različnih lokacijah neumorno borijo že en teden. Kras nikoli več ne bo isti. Stotine borovcev, brinja in barvitega ruja so sedaj zamenjale zoglenele palice, ki jih prekriva debela plast pepela. Uničujoča sila zubljev je zgolj v parih sekundah razkrila trdo kraško kamenje.
Poleg groze in strahu ob pokih granat me v zadnjih dveh dneh spremlja tesnoben spomin na poglede evakuiranih (in sicer klenih in trdnih) Kraševcev, ki so morali v parih minutah pobrati svoje najnujnejše in najvrednejše stvari iz svojih hiš, ki so jih s srcem in žulji gradili celo svoje življenje. Le nemočno so lahko gledali, kako se ognjeni zublji bližajo tistemu, kar jim je najvrednejše - domu. Strah, ki prodira do kosti. In ko se z dostavo vode za gasilce na liniji pelješ skozi izpraznjeno vas, so občutki enaki, kot da bi na Krasu po stotih letih ponovno vihrala soška fronta in so prebivalci v sili odšli. Sredi njive je ostal traktor, na dvoriščih so ležale odložene otroške igrače. Le nekaj metrov stran pa se za domove fantje in dekleta borijo "na fronti", tokrat ognjeni. Na požaru nas je bilo baje 1000. Neznanci iz cele države, a združeni v istem cilju - pomagati - na liniji, pri evakuaciji, pri vodenju. Mislim, da ima večina staršev in svojcev gasilcev v teh urah podobne misli, kot jih ima moja mama - da se le nikomur ne bi nič zgodilo. Nekateri starši imajo na tej "fronti" tudi več svojih otrok. Težak dan nato sklenem z mislijo in željo po dežju in brezvetrju. In po mirni noči za vse prebivalce, ki jim ogenj še grozi, predvsem pa za vse tiste, ki se z njim borijo. Naj se vsi varno vrnejo domov."

Pri gašenju je zadnje dni sodelovala tudi sedemindvajsetletna prostovoljna gasilka Eli: "V vlogi gasilke sem se prejšnji četrtek udeležila požara na Ovčnjaku, ki je gorel nazadnje. V sredo ponoči smo prejeli poziv, da gori na sv. Katarini ... nato pa še sms, ali bomo sodelovali v nočni ali dnevni izmeni v četrtek dokler se požara ne pogasi. Tako smo v četrtek zbrali v gasilskem domu in odšli na sprejemno mesto, kjer so nas razporedili na delovišča. Ker je ozek teren in polno križišč smo bili štirje dodeljeni pri usmerjanju kovojev vozil in spremljanje vseh vozil po terenu, saj so se gasile tudi (makedamske) ceste. Tukaj smo morali delovati skladno, zbrano in zelo dobro smo se morali zorganizirat, da se kamjoni niso srečali med sabo in ne bi prišlo do nelegodnih situacij. Tukaj smo predvsem videli kako pomembna je komunikacija med seboj in organizacija vsega. Ta naloga izgleda zelo preprosta dokler tega ne preizkusiš, saj lahko zelo hitro pride do trčenja dveh vozil, kar zadeve še dodatno zaplete. Na vsaki intervenciji se kaj novega naučimo in to so pomembne življenjske izkušnje. Gašenja požara pri Kostanjevici, ki je gorel toliko dni, pa se žal nisem udeležila zaradi službenih in drugih obveznosti. Edini prosti dan, ki sem ga hotela izkoristit za pomoč pri gašenju, smo se v gasilskem domu dogovorili, da ne bomo izpraznili celotne operative. Tako smo nekateri ostali doma in bili dežurni v primeru drugih nesreč (bodisi prometne nesreče, stavbni požari,...). Sicer pa sem bila pri požaru prisotna tudi kot reševalka preko svoje redne službe."

Ob tej priložnosti se je pokazalo, kako veliko vlogo ima civilna družba – v Sloveniji imamo namreč le 1000 poklicnih gasilcev in 50.000 prostovoljnih gasilcev iz 1341 prostovoljnih gasilskih društev. Prostovoljnim gasilcem je tako z donacijami, kot tudi s pomočjo na terenu (oskrbovanje z vodo in prigrizki) na pomoč priskočila cela Slovenija. Do 25. julija je bilo z akcijo zbranih že 385.917 evrov donacij Gasilski zvezi Slovenije, ki bodo v celoti razdeljene sodelujočim gasilskim društvom.

Ne le civilna družba, pomembno vlogo sta imeli tudi Vlada Republike Slovenije in Evropska unija. Predsednik vlade dr. Robert Golob je sam večkrat obiskal prizorišče požara, vlada pa je sklenila, da vsem prostovoljnim gasilcem in drugim prostovoljcem, ki sodelujejo pri gašenju požarov na Krasu, zagotovi finančna sredstva, ki jih bodo prostovoljnim gasilcem in drugim prostovoljcem razdelila prostovoljna gasilska društva in druge nevladne organizacije, ki so pri gašenju požarov na Krasu sodelovale na podlagi aktiviranja načrtov zaščite in reševanja ob velikem požaru v naravnem okolju. Evropska unija je pomoč prispevala s podporo zračnih plovil za gašenje požarov iz flote #RescEU ter ostalih, napotenih prek mehanizma EU Civil Protection & Humanitarian Aid. Na pomoč so prispeli helikopterji, letala za gašenje, mednarodne ekipe gasilcev in satelitska podpora Copernicus EU. Poleg tega EUCivilProtection krije tudi stroške logistike, intervencij in vzdrževanja letal, ki jih prispevajo druge države. Kras je obiskal tudi evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič: “V velikem delu Evrope, tudi v Sloveniji, je situacija kritična, prihaja do večjih požarov hkrati. Gasilci dajejo vse od sebe, da bi omejili divjanje ognja. Podpora iz zraka je ključnega pomena. Prek mehanizma EU za civilno zaščito so bili aktivirani helikopterji in letala za gašenje.”

 Vir: uredništvo mlad.si