Življenje na podeželju prinaša vrsto prednosti, kot je - v zadnjem času vedno bolj cenjen - neposreden stik z naravo. Hiter način življenja povzroča stresne obremenitve in vpliva na počutje, zdravje ter razpoloženje ljudi. Naravno okolje pomirja in polni z energijo. Velika prednost je tudi samooskrba, saj je doma pridelana hrana precej kakovostnejša in okusnejša kot uvožena. 

Rok Damijan, predsednik Zveze podeželske mladine, o življenju na podeželju pravi: "Čeprav se v Sloveniji prepad med mestom in podeželjem veča, predvsem, če pogledamo z vidika razvoja, infrastrukture in dostopa do izobrazbe, nudi podeželje ogromno potenciala za mlade. Bolj kot v urbanih središčih so dostopne nepremičnine in zemljišča. V povezavi s kmetijstvom, pridelavo hrane in predelavo je veliko možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest. V Sloveniji so najbolj pogoste družinske kmetije, ki jih tradicionalno prevzamejo sinovi, v zadnjem času pa raste tudi število ženskih prevzemnic, ki na kmetije prinašajo sveže ideje in raznolikost."

Kot raste število svetovnega prebivalstva, se povečuje tudi potreba po hrani, zato je treba hrano pridelovati s sodobnimi postopki. V 21. stoletju je tehnološki napredek zelo intenziven, uvedba informacijskih tehnologij na kmetijah je v tem stoletju naraven pojav. Včasih so kmetom živali, vprežene v plug, pomagale zorati njivo ali polje. Danes njivo orje traktor, ki ga usmerja GPS in se elektronsko pogovarja s kmetom, saj mu po opravljenem delu posreduje informacije o porabljenem gorivu, gnojilih ali škropivu. Večji pridelek na pridelovalno enoto se lahko doseže le z vpeljavo novih tehnologij. Z računalniki v kmetijstvu, traktorji z računalnikom, molznimi roboti, računalniško vodenimi namakalnimi sistemi. Tehnologija je napredovala že do te mere, da lahko kmetijstvo v celoti vodimo preko računalniških programov. 

“Slovenci smo prvi na svetu po številu traktorjev na prebivalca, okoli česar se je prav tako spletlo veliko napačnih interpretacij, saj so ti v povprečju stari 21 let, kar pomeni, da niso varni in primerni za delo s sodobnimi kmetijskimi stroji. Moderen, predvsem pa varen traktor je kmetovo delovno mesto, v katerem v viških sezone preživi tudi 24 ur ali več skupaj. Nove tehnologije so, zraven zagotavljanja večje varnosti, ključne tudi za doseganje višjih hektarskih donosov z uporabo manj škodljivih snovi. Natančno kmetijstvo je prihodnost”, pravi Rok.

O poklicu kmeta in delu na podeželju pa dodaja: "Pri našem delu se srečujemo z vedno več mladimi, ki so se odločili zamenjati urbani vrvež in pisarniške službe za podeželje, živali in možnost biti sam svoj šef. O podeželju, predvsem o kmetih, še vedno obstaja veliko mitov, ki jih vzpodbujajo tudi razne resničnostne oddaje, ki delajo panogi veliko škodo. Stopnja izobrazbe mladih kmetov se viša, obvladati morajo široko polje znanj, od administrativnih, računovodskih, znanj o živalih, fitofarmaciji, vremenu, strojništvu … Verjetno ne obstaja bolj kompleksen poklic, pa tudi ne bolj pomemben. Na Zvezi slovenske podeželske mladine si za boljši dostop do kmetijskih zemljišč za mlade kmete prizadevamo že dolgo. Že sedaj so bili mladi kmetje visoko na lestvici za predkupno pravico, vendar pa je težava v tem, da kmetijskih zemljišč primanjkuje. Možnost, da mladi širijo kmetije in s tem večajo proizvodnjo je nujna, zemljišče pa za kmete predstavlja osnovno sredstvo, prav tako kot stavbe in mehanizacija. Ta ukrep ni samo priložnost za mlade na podeželju ampak je nujen korak k generacijski prenovi slovenskega kmetijstva, stabilnim družinskim kmetijam, ustvarjanju novih delovnih mest na podeželju. To je ukrep strateškega pomena za zagotovitev razvoja podeželja in prehranske varnosti Slovenije."

Mladi se z vprašanji o tej tematiki lahko obrnete na:

• Zvezo slovenske podeželske mladine znotraj katere deluje skupina za mlade kmete in kmetijsko politiko,
• Fb skupino MLADI KMETJE - prostor za razna vprašanja, obveščanje in pogovor,
• Javno službo kmetijskega svetovanja oziroma na svetovalca na najbližjem Kmetijsko gozdarskem zavodu,
• Informacije o razpisih - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
• Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja,
• Mrežo za podeželje, kjer redno zbirajo in obveščajo o dogajanju v vseh prej omenjenih organizacijah.

Bodite blizu naravi, kupujte lokalno in s tem podpirajte slovenske kmete!

Vir in foto: uredništvo mlad.si