Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v Poročilu o položaju mladih preučila, koliko in kako so vlade njenih 36. držav članic z vsega sveta, odprte za vprašanja mladih in v kolikšni meri lahko sodelujejo v procesih odločanja glede izzivov s katerimi se mladi srečujete. Poročilo o položaju mladih je prvo tovrstno na temo participacije mladih na območju članic OECD.

OECD je od 18. maja do 12. avgusta 2018 izvajala javne posvete, s katerimi so mladim in mladinskim politikam zagotovili prostor za izmenjavo mnenj o delovanju mladim prijaznih vlad, hkrati pa dali priložnost mladim za nadgraditev poročila s praktičnimi primeri.

Skozi posvete so zbrali povratne informacije udeležencev iz 39 držav. 56% vprašanih je bilo starih  med 14. in 29. let. Udeleženci posvetov so lahko izrazili svoja stališča o tem, kaj morajo njihove vlade in javna uprava zagotavljati za uspešno naslavljanje in reševanje potreb mladih.

Končno poročilo obravnava pet prednostnih področij:

• mladinsko politiko, ki obravnava vse izzive, s katerimi se mladi soočate,
• vlogo javnih institucij v mladinski politiki,
• vključevanje mladinskih prihodnjih potreb in izzivov v procese javnega odločanja,
• mladinsko sodelovanje in zastopanje mladih,
• pravne okvirji in omejitve glede minimalne starosti do pravic političnega odločanja.

Poročilo ugotavlja da…..

…na področju mladinske politike, ki obravnava izzive vseh mladih, ima manj kot polovica članic operativno nacionalno strategijo za mlade, nekatere izmed teh pa ne dosegajo mednarodnih standardov.

….da so javne institucije prisotne v mladinski politiki in da obstajajo številne prakse za usmerjanje in usklajevanje mladinskih zadev v vseh ministrstvih in na vladni ravni, hkrati pa obstajajo vrzeli v razpoložljivosti dokazov o delovni sili in proračunskih sredstvih, dodeljenih za izvajanje mladinske politike in storitev.

…da le majhno število držav uporablja orodja za vključevanje izzivov mladih pri oblikovanju politik in zagotavljanju storitev za mlade, manjkajo pa tudi zanesljivi dokazi o njihovem vplivu.

…da mladi v vladnih institucijah niso dovolj zastopani ali vključeni v procese odločanja. Zdi se, da se sodelovanje z mladimi v javnem in političnem življenju, ki poteka preko uradnih poti, zmanjšuje. Vlade in mladi še niso v celoti izkoristili potenciala alternativnih možnosti  sodelovanja mladih v reševanju in oblikovanju političnih rešitev.

…da, medtem ko pravno zavezujoč mednarodni okvir, ki bi bil osredotočen na mlade, ne obstaja, v nekaterih državah obstajajo zakoni, ki posebej obravnavajo področje mladih. Vendar pa je v nekaterih primerih sporna določena minimalna meja za starost pri kateri mladi lahko volijo, kar še naprej ogroža dostop mladih do javnih storitev in lastne avtonomije.

Razlogov za koristnost takega poročila je seveda več in so trenutno najbolj aktualni. Eden ključnih razlogov za zaskrbljenost in koristnost poročila, je brezposelnost mladih in negotova delovna mesta za mlade, kljub dejstvu, da je veliko več mladih višje in bolje izobraženih od katerekoli generacije do sedaj. Ugotavljajo, da imajo mladi nizko zaupanje v učinkovitost svojih vlad, posledično se v manjši meri udeležujejo splošnih volitev, kljub dejstvu, da mladi uporabljajo in celo na novo izumljajo drugačne oblike političnega odločanja. OECD ugotavlja, da imajo trenutno mladi najmanj vpliva glede odločitev, ki se jih najbolj tičejo. Podnebne spremembe in naraščajoča neenakost sta le dva primera svetovnih izzivov naše prihodnosti, ki bodo imeli veliko večji vpliv na življenja mladih kot na življenja tistih, ki imajo trenutno moč odločanja, kako jih reševati.

Prav zato je tako poročilo smiselno in vredno upoštevanja za vpogled v stanje delovanja vlad na področju vprašanja mladih in za premislek, kako čim bolj vključiti mlade in na kakšen način lahko izboljšajo svoje delo z mladimi in za njih.

Vabljen_a k branju povzetka poročila!