Danes obeležujemo Mednarodni dan žensk in deklet v znanosti, ki ga je razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simona Kustec ob tem izpostavlja pomembno vlogo, ki jo na področju raziskav in razvoja predstavljajo raziskovalke ter se zavzema za spodbudno in vključujoče ter etično raziskovalno okolje, ki bo dosledno upoštevalo načela enakosti spolov v znanosti.

V Sloveniji si prizadevamo ustvariti raziskovalno okolje, ki dosledno upošteva načela enakosti spolov v znanosti ter tako vzpodbuditi dekleta, da izkoristijo vse svoje potenciale. Enakost spolov je tudi ena izmed prioritet nove dolgoročne strategije na področju raziskav in razvoja, ki jo ministrstvo pripravlja, saj se zavedamo, da je izkoristek vseh potencialov temelj za uspešno in inovativno soočanje z aktualnimi in tudi prihodnjimi globalnimi izzivi.

Pomembno je, da se ob tem dnevu spomnimo preteklih prispevkov žensk v znanosti. Tistih redkih, ki jih najdemo v učbenikih, kot tistih, ki so v njih spregledane, ter se še bolj zavemo, da ženske pomembno prispevajo k reševanju velikih problemov človeštva v 21. stoletju. Za reševanje le-teh moramo izkoristiti ves človeški potencial. Tako se lahko tudi  raziskovanje bolje odziva na skupne in globalne družbene izzive, kot je tudi pandemija Covid-19.

Pandemija Covid-19 je korenito spremenila naš vsakdan in nam hkrati prinesla veliko novih izzivov, ki so družbene neenakosti, pogojene z razlikami med družbenimi razredi in seveda tudi spoloma, samo še poglobile. Kot navaja dr. Jovana Mihajlović Trbovc, članica Komisije za enake možnosti na področju znanosti, »nastala situacija še zlasti negativno vpliva na znanstvenice, ki morajo pogosteje raziskovalno delo kombinirati z družinskimi obveznostmi, skrbjo za otroke in ostalimi oblikami neplačanega dela.«

V tem času pandemije, ko se zdravstvena kriza prepleta z ekonomsko, je za družbeno okrevanje prispevek znanosti ključen. To lahko dosežemo samo tako, da izkoristimo prav vse razpoložljive talente. Vendarle se je izkazalo, da je v tem obdobju produktivnost raziskovalk, v primerjavi z moškimi kolegi, padla. Na to kaže tudi podatek, da je v tem času število prispevkov avtoric, oddanih v znanstvene revije, padlo, medtem ko je število prispevkov, ki so jih oddali njihovi moški kolegi, celo zraslo. Predsednica Komisije za enake možnosti na področju znanosti, prof. dr. Andreja Gomboc, opozarja, da bo obdobje pandemije, če ne bomo sprejeli korektivnih ukrepov, na področju enakosti spolov prineslo velik korak nazaj ter imelo še več let po koncu pandemije negativen vpliv na napredovanje, pridobivanje novih projektov in zaposlitev raziskovalk.

Zaradi posledic pandemije Covid-19 je še toliko bolj pomembno vztrajati na sistematičnem in dolgoročnem delu na področju enakosti spolov in nadaljevati z delom v podporo strukturnih in kulturnih sprememb, da tako zagotovimo enake možnosti za vse. V povezavi s tem na ministrstvu pozdravljajo pobudo Evropske komisije, da se z novim okvirnim programom za financiranje raziskav in razvoja uvede novo pravilo, ki določa, da bodo morale imeti javne institucije, ki se želijo prijaviti na razpise Obzorje Evropa, sprejet načrt za enakost spolov. Ta načrt bo naslovil pomembna področja, kot so enake možnosti spolov pri zaposlovanju in kariernem napredovanju, uravnotežena zastopanost spolov na vodilnih in odločevalskih položajih, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja znotraj organizacijske kulture, upoštevanje dimenzije spola v vsebini raziskav in proučevanje ter ukrepe za preprečevanje nasilja na podlagi spola, vključno s spolnim nadlegovanjem. Tako kot na vseh drugih področjih družbe moramo tudi v znanstveno-akademski skupnosti odločno nasloviti problem spolnega nadlegovanja in nasilja, vpeljati ustrezne sistemske rešitve in v praksi uveljaviti ničelno toleranco do teh zavržnih dejanj.

Skupaj se moramo boriti za to, da odpravimo stereotipne predstave o vlogi spolov ter uspešne raziskovalke ustrezno prepoznati in nagraditi.  

Z nizkim deležem raziskovalk, ki so za svoje delo nagrajene ali promovirane v visoke akademske nazive in na odločevalske pozicije v družbi ohranjamo pristranske stereotipe, ki dekletom preprečujejo enak dostop do raziskovalnih karier. Prof. dr. Andreja Gomboc ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti pravi da  »nizka zastopanost žensk na področjih STEM škoduje tem vedam, saj izgubljajo del talentov in imajo posledično nižjo inovativnost pri reševanju problemov ter razvoju izdelkov. Na slabšem pa so tudi ženske, saj je, kot se je še posebej pokazalo v zadnjem letu, visoka-tehnologija izrednega pomena za delovanje sodobne družbe, in je na z njo povezanih področjih STEM veliko možnosti za zaposlitev in razvoj kariere.«  

Čestitke vsem znanstvenicam za današnji dan! Že zgolj z našim odnosom in podporo lahko dajemo pomembno težo glasu žensk v znanosti. Dejanja in spoznanja znanstvenic pa so tista, ki na koncu govorijo sama zase, z dejstvi in dokazi!

Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport