Slovenija je 1. julija 2021 že drugič prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije, ki ga sestavlja 27 vlad držav članic. Ker je to pomembna zakonodajna in politična vodstvena odgovornost, s čimer bo Slovenija nadaljevala in nadgrajevala trenutno portugalsko in predhodno nemško predsedovanje, je ključno poznati delovanje in razvoj Evropske Unije in Sveta EU.

Evropska unija, katere zametki segajo v čas po drugi svetovni vojni, deluje po načelu predstavniške demokracije.
V povojnem času je bil primarni cilj predvsem gospodarsko sodelovanje, končanje meddržavnih sporov in povezovanje evropskih držav, med katerimi je bilo na začetku šest ustanovnih članic: Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nemčija in Nizozemska.

Leta 1958 je nastala Evropska gospodarska skupnost, ki je kasneje prerasla v politično organizacijo, kot jo od leta 1993 poznamo pod imenom Evropska unija.

Do danes se je EU pridružilo še 22 držav članic in nastal je ogromen enotni trg, v katerem je možno prosto potovati, lažje se je tudi preseliti in zaposliti.

EU ima prav tako pomembno vlogo v mednarodni diplomaciji, prizadeva si namreč za stabilnost, varnost, blaginjo, demokracijo, temeljne svoboščine in načelo pravne države v svetu.
V njej deluje več organov in institucij, kot so Evropski parlament, Evropski svet, Evropska komisija, Sodišče Evropske unije, Evropska centralna banka, Evropsko računsko sodišče, Evropska služba za zunanje delovanje, evropski ekonomsko-socialni odbor, evropski odbor regij, evropska investicijska banka, Evropski varuh človekovih pravic, Evropski nadzornik za varstvo podatkov, Medinstitucionalni organi in Svet EU, ki bo naslednjih šest mesecev pod vodstvom Slovenije.

Svet EU, ki neposredno zastopa države članice, je skupaj z Evropskim parlamentom njeno glavno zakonodajno telo. Sestavljajo ga vladni ministri iz vsake države članice, njihova glavna naloga pa je razpravljanje o zakonodajnih predlogih, njihovih spremembah, usklajevanje politik, hkrati pa lahko v imenu svoje vlade prevzamejo obveznost glede dogovorjenih ukrepov. Sej Sveta se udeležujejo predstavniki vseh držav članic na ministrski ravni, udeleženci pa so poleg ministrov lahko tudi državni sekretarji.

Pomembno je, da Sveta EU ne zamenjamo z Evropskim svetom, v katerem se vsake tri mesece sestanejo voditelji vlad in držav EU ter določijo splošne smernice za politike EU, in s Svetom Evrope, ki je organizacija za varstvo človekovih pravic.

Svet EU nima stalnih članov, pač pa se glede na področje politike, ki je na dnevnem redu seje, sestaja v 10 različnih sestavah.

Ko je bil Svet ustanovljen, se je predsedstvo menjalo vsakih šest mesecev med takratnimi šestimi člani. Ker pa je delovna obremenitev Sveta naraščala in se je članstvo povečevalo, je pomanjkanje usklajevanja med vsakim zaporednim šestmesečnim predsedovanjem oviralo razvoj dolgoročnih prednostnih nalog za EU.

Da bi spodbudili usklajevanje so leta 2007 uvedli načelo rotacije. Svetu EU tako vsakih šest mesecev predseduje druga država članica, ki sodeluje  v skupinah po tri, ki jih imenujemo tudi “trio predsedstev”. Ta določi dolgoročne cilje in pripravi skupni program, v katerem opredeli teme in najpomembnejša vprašanja, ki jih bo v 18-mesečnem obdobju obravnaval Svet EU. Na podlagi tega programa vsaka od treh držav pripravi lastni šestmesečni program predsedovanja, ki mora biti napisan v interesu vseh držav članic, saj mora biti vloga predsedujoče države popolnoma nepristranska. 

Slovenija letos že drugič od leta 2008 predseduje kot tretja v triu z Nemčijo in Portugalsko. Osrednja tema redsedovanja Slovenije je “Skupaj. Odporna. Evropa.”, tema predsedovanja na področju mladine, ki jo vodi Urad RS za mladino, pa so državljanski prostori za mlade.

Med slovenskim predsedovanjem bo v Sloveniji potekalo 19 srečanj na ministrski in višji ravni ter številni drugi dogodki na nižjih ravneh.

Ključna vsebinska naloga predsedujoče države članice je vodenje dela Sveta EU  in ozaveščanje javnosti o pomembnosti Evropske unije, k čemer izjemno pomembno prispevajo tudi organizacije slovenskega mladinskega sektorja, ki hkrati pomembno prispevajo k razvoju mladih posameznikov v aktivne državljane.

_{Vir: uredništvo}