V četrtek, 19. maja 2022, je Mladinski svet Slovenije (MSS) že trinajsto leto zapored podelil priznanja najboljšim diplomskim in magistrskim nalogam s področja mladih za preteklo leto. S podelitvijo je obeležil zaključek natečaja »Nagrada MSS za diplomsko in magistrsko delo s področja mladih«. v okviru katerega je podelil nagrado za diplomsko in za magistrsko delo, ter še štiri priznanja za izjemna diplomska oziroma magistrska dela. Prireditev je potekala v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, priznanja pa sta podelila ministrica dr. Simona Kustec in predsednik MSS Miha Zupančič.

Na prireditvi, ki je potekala na Ministrstvu za izobraževanje znanost in šport, so bili objavljeni rezultati natečaja, ki ga vsako leto pripravi Mladinski svet Slovenije z dvema ključnima namenoma: spodbujanja študentov in predavateljev k raziskovanju področja mladih in razumevanja mladih kot posebne družbene skupine, ki jo je potrebno spremljati, in pa z namenom opozoriti na najboljša, najbolj aktualna in uporabna zaključna študijska dela, ki bi sicer lahko ostala neopažena. Priznanja pa je MSS podelil tudi mentorjem najboljših del.

Letos je v natečaju sodelovalo 61 del, zato štiričlanska komisija, sestavljena iz predstavnikov Univerze v Ljubljani, Študentske organizacije Slovenije, Urada RS za mladino in MSS, ni imela enostavne naloge. Diplomska in magistrska dela so ocenjevali glede na aktualnost obravnavane tematike in njeno uporabnost, pronicljivost, strukturo in izvirnost.

Prejemnica nagrade MSS za najboljše magistrsko delo s področja mladih je postala Mija Repenšek iz Mozirja z nalogo Generacija Y in doživljanje partnerskih odnosov v povezavi s tesnobo (Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta; mentorica: prof. dr. Tanja Repič Slavič). Naloga predstavlja povezavo med odločitvijo za promiskuitetne odnose pri mladih in doživljanjem tesnobe ter tako izpostavi zanimiv vidik duševnega zdravja. Komisija je ob svoji odločitvi poudarila, da avtorica obravnava aktualno tematiko duševnega zdravja mladih, ki pa ni vezano na aktualno situacijo zadnjih let (COVID-19), pač pa se navezuje na odnose, ki bodo ostali prisotni in aktualni tudi po koncu epidemije. Tudi raziskava Mladina 2020 je pokazala, da je tesnoba aktualen in velik problem slovenske mladine. Avtorica je za potrditev tez prepričljivo uporabila kvalitativne podatke, kar je pogosto zelo težka naloga.

Prejemnica nagrade MSS za najboljše diplomsko delo je postala Tjaša Hrastnik iz Maribora z nalogo

Proces okrevanja po razkritju spolne zlorabe v družini (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo; mentorica: izr. prof. dr. Mojca Urek). Naloga se osredotoča na zadnja leto izjemno aktualno problematiko spolnih zlorab in hkrati izpostavlja vidik duševnega zdravja (okrevanja). Komisija je bila v svoji odločitvi za  prvo mesto soglasna in je vsebino naloge označila kot aktualno temo, o kateri je nujno spregovoriti. Pohvalila je tudi potencialno vrednost diplomskega dela v smislu priporočilza ravnanje za tiste, ki se soočajo s spolno zlorabo. Naloga je bila boljša od ostalih v več pogledih; vsebuje tematiko, ki je z metodološkega vidika zelo zahtevna in v veliki meri presega to, kar bi diplomske naloge morale imeti.

Prejemniki oz. prejemnice MSS priznanj za izjemno diplomsko oz. magistrsko delo pa so postali:

• Sara Komac iz Bovca z magistrsko nalogo “Najprej stanovanje”, Idejna zasnova namestitev za študente in mlade brezdomce na območju nekdanjega Marijanišča v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo; mentorica: izr. prof. mag. Anja Planišček, u.d.i.a.)

Avtorica se je odlično lotila specifične možnosti reševanja stanovanjskega problema študentov in brezdomcev v Ljubljani. Delo v več pogledih presega okvire arhitekture, saj vključuje vidik reševanja socialne problematike in ohranjanja kulturne dediščine.

• Evelin Radulović iz Ljubljane z magistrsko nalogo Duševno zdravje mladih v času pandemije COVID-19 (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo; mentorica: doc. dr. Petra Videmšek)

Magistrska naloga obravnava duševno zdravje mladih v času pandemije COVID-19, in sicer z vidika mladinskih delavcev in z vidika mladih. Komisija jo je videla kot zelo uporabno za mladinske delavce e z vidika ravnanja v času epidemije, saj dokazuje, da morajo mladinske organizacije tudi v takšnih časih ostati fizično dostopne za mlade.

• Eva Kotnik iz Kidričevega z diplomsko nalogo Vloga mladih pri soustvarjanju podeželja na primeru občine Kidričevo (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; mentorica: izr. prof. dr. Irma Potočnik Slavič)

Naloga obravnava vlogo mladih pri razvoju lokalne skupnosti in poudarja pomen tovrstnega vključevanja zanjo. Zastavljena je kot naloga za področje geografije, vendar pa presega njene okvire, saj vključuje aktualno problematiko zapuščanja podeželja in navaja dober primer aktiviranja in vključevanja mladih.

• Amar Toplić iz Bosne in Hercegovine z diplomsko nalogo Mladinski sektor v šolah: na poti k uspešnemu sodelovanju (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo; mentor: doc. dr. Miloslav Poštrak)

Avtor v nalogi raziskuje možnosti sodelovanja med akterji neformalnega in formalnega izobraževanja in se pri tem osredotoča na mladinske delavce. Člani komisije so nalogo ocenili visoko zaradi tematike, ki je v mladinskem sektorju sicer že dolgo aktualna, pa vendar ostaja odprta, namreč neuresničen potencial sodelovanja mladinskih organizacij in šol.

Vir: MSS