Kdaj in kako so začeli na Idrijskem klekljati, ni znano. Domneva se, da so klekljarsko znanje v Idrijo prinesli iz nemskih in čeških dežel, od kjer so prihajali številni rudniški strokovnjaki z družinami. Klekljarsko znanje se je najprej prenašalo iz roda v rod. Kdaj se je začelo klekljati na črnovrški planoti,  se tudi lahko samo ugiba. Od kje so bile prve žene, ki so to veščino prinesle ni nobenega točnega podatka. Matere, žene, gospodinje, kmetice so  ob večerih, predvsem v zimskih mesecih, postale klekljarice. Klekljale so za borni zaslužek in prenašale svoje zanje naprej.  

Frančiška Ogrič, je ob učenju doma svoje znanje 2 leti nabirala tudi v Čipkarski šoli Idrija pri učiteljici Ivanki Novak. Je še edina živeča, ki je ob večerih hodila na klekljanje v druge hiše oz. so kleklarice prihajale k njim. Njene vtise je za vedno posnela kamera filmske sekcije KUD Sloga. Učiteljica klekljanja Anka Jamšek prišla do ideje, da bi izkušnje klekljaric častitljivih let posneli in preselili tudi na splet. Pri tem je imela v mislih tudi sestri, Milko Lampe in Ivanko Tominec, ki prihajata iz klekljarske družine iz Idrijskega Loga, v Grapi po domače. Mlajša Ivanka je že obiskovala čipkarsko šolo v Črnem Vrhu pri legendarni učiteljici Mileni, vse tri omenjene gospe pa klekljajo neprekinjeno od otroških let.

Film, ki ga je podprl Zavod za izobraževanje UMMI iz Kopra, prikazuje spomine na že omenjeno legendarno učiteljico Mileno. Nanjo so se spomnile številne govornice v filmu. 30 minutni dokumentarni film, ki ga je režiral Lovrenc Habe, prikazuje številne čipke, umeščene v različne situacije in prostore. Vidimo lahko tudi nagrajene čipke, pa tisto, ki se je znašla v Ginnesovi knjigi rekordov in je nastala na Črnovrških tleh, pa tudi čipke mlajšega in starejšega letnika. Kamera je zabeležila živahen utrip članic društva klekljaric idrijske čipke - skupine Črni Vrh – Godovič, ušli pa ji niso tudi učenci Čipkarske šole Idrija - oddelek Črni Vrh.

Organizirano klekljanje se je na planoti začelo leta 1962, ko je bil ustanovljen oddelek  Čipkarske šole Idrija tudi v Črnem Vrhu. Danes čipkarsko šolo obiskujejo predvsem dekleta, a že od samega začetka je bilo vključenih nekaj fantov, ki so vedno bolj številčni in se s svojo spretnostjo, natančnostjo enakovredno postavljajo ob bok dekletom.  V tem šolskem letu je v Čipkarsko šolo v Črnem Vrhu vpisanih 87 osnovnošolskih otrok (67 učenk in 20 učencev). Aktivna je tudi 11 članska skupina, ki se srečuje ob petkih zvečer, sestavljajo pa jo srednješolci in študentke.

Zakaj otroci klekljajo?

Ker pri delu ustvarjajo z rokami, se urijo v vztrajnosti, natančnosti, razvijajo delovne navade, ročne spretnosti, se družijo, klepetajo, zabavajo, ohranjajo kulturno dediščino in nenazadnje so učenci Čipkarske šole Idrija nosilci enote »Klekljanje čipk v Sloveniji«, ki je vpisana na UNESCO reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Oddelek Čipkarske šole Idrija v Črnem Vrhu vsa leta zgledno sodeluje z osnovno šolo in ima podporo tudi s strani ravnateljic, ki vodijo osnovno šolo v Črnem Vrhu. Brez podpore staršev, starih staršev in lokalne skupnosti oddelek ne bi bil tako »živ«, kot je. Vse dejavnosti, ki ob pouku na oddelku potekajo, seveda podpira vodstvo Čipkarske šole Idrija.

Zadnji dve leti je covid krojil tudi pouk v čipkarski šoli. V času šolanja na daljavo je tudi pouk klekljanja potekal na daljavo. S pomočjo brezstičnih točk, doslednih mam, starih mam, sestričen, bratov in sester so uspešno nadaljevali z delom. Tako delavni učenci in učenke, podpora staršev in skupnosti pa so zagotovilo, da bo oddelek Čipkarske šole v Črnem Vrhu živel še naprej, kar lahko razberemo tudi iz filma, ki bo ponovitev premiere doživel v petek, 26. avgusta zvečer, na 11. večeru domačega filma v Zadlogu. 

Avtor: Andraž Corn