Danes je v Hotelu Slon v Ljubljani potekala novinarska konferenca ob predstavitvi rezultatov največje raziskave skritega nakupovanja tobačnih in alkoholnih izdelkov s strani mladoletnih oseb v Sloveniji.

Raziskavo sta izvajali Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija in Center za socialno psihologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani s pomočjo Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj. Trajala je od oktobra 2018 do decembra 2019 in zaobjela okrog 100 lokacij šestih največjih trgovinskih verig v šestih regijah v Sloveniji ter skupno opravila 440 poskusov nakupa tobačnih in alkoholnih izdelkov.  

Namen raziskave je bil preveriti, kako dosledno različne trgovine po Sloveniji upoštevajo zakonodajo o preverjanju starosti mladoletnih ljudi, ki kupujejo alkoholne pijače (po Zakonu o omejevanju porabe alkohola - ZOPA) ali tobačne izdelke (po Zakonu o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov - ZOUTPI). Poleg tega so v sklopu raziskave razvili dve intervenciji za spodbujanje doslednega upoštevanja ZOPA in ZOUTPI v trgovinah in testirali njune učinke na izvajanje zakonov v izbranih trgovinah. Oba zakona namreč določata, da je prodaja alkohola in tobačnih izdelkov mlajšim od 18 let prepovedana. Kljub temu mladoletni poročajo, da do alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov z lahkoto dostopajo, tudi v trgovinah.

Doslednost izvajanja ZOPA in ZOUTPI so preverili z metodo skritega nakupovanja, kjer je mladoletna oseba poskušala kupiti alkoholno pijačo oz. tobačni izdelek. Nakupe so opravili dvakrat na vzorcu dvesto trgovin, in sicer enkrat pred izvedbo intervencij (za analizo trenutnega stanja upoštevanja ZOPA in ZOUTPI) in drugič po izvedbi intervencij (za preverjanje doseženih učinkov intervencij na upoštevanje ZOPA in ZOUTPI). Intervenciji sta bili sestavljeni kot komunikacijska intervencija, razvita po načelih socialnega marketinga, ki je vključevala pogovor s poslovodjami trgovin in razdeljevanje intervencijskih materialov, druga pa je bila intervencija s Tržnim inšpektoratom Republike Slovenije (TIRS), ki je opravil nadzor izvajanja zakonodaje in dodelil kazen ob neupoštevanju ZOPA oz. ZOUTPI.

Rezultati raziskave so pokazali, da:

• trgovine praviloma ne izvajajo ZOPA in ZOUTPI dosledno, s tem da je stanje slabše na področju prodaje alkoholnih pijač kot na področju prodaje tobačnih izdelkov,
• na področju prodaje tobačnih izdelkov v trgovinah pogosteje vprašajo po osebnem dokumentu in nakup tudi zavrnejo, če se izkaže, da je oseba mladoletna kot na področju prodaje alkoholnih pijač,
• imajo različne intervencije različne učinke in da pomembno vplivajo na bolj dosledno izvajanje ZOPA in ZOUTPI – uspešnost nakupa alkoholnih pijač se je skupno zmanjšala za 11,6 %, uspešnost nakupa tobačnih izdelkov pa se je zmanjšala za 20,8 %,
• intervencija s TIRS-om se je na kratek rok izkazala za učinkovito pri izboljševanju doslednosti izvajanja ZOPA in ZOUTPI, 
• komunikacijska intervencija je bila na kratek rok manj učinkovita, a je privedla do pomembnih ugotovitev o nedoslednem izvajanju ZOPA in ZOUTPI v praksi.

Ob tej priložnosti je na novinarski konferenci mlada raziskovalka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, Sinja Čož, povedala: "Ključna ugotovitev, ki se je pokazala v raziskavi je, da prodajalke zakona v praksi ne izvajajo pravilno in mlade redko vprašajo po osebnem dokumentu ter da velikokrat tudi v primeru pregleda osebnega dokumenta, alkoholno pijačo ali tobačni izdelek še vedno prodajo. Rezultati raziskave so pokazali, da se v slovenskih trgovinah bolj dosledno izvaja zakon na področju prodaje tobačnih izdelkov kot na področju prodaje alkoholnih pijač," je še dodala Sinja Čož. 

Helena Koprivnikar iz Nacionalnega inštitut za javno zdravje, je povedala: "V Sloveniji beležimo, da je zaznana dostopnost tobačnih in povezanih izdelkov ter alkoholnih pijač ob nakupu, med mladoletniki visoka. Na področju tobačnih in povezanih izdelkov tudi ugotavljamo, da je bil pred uvedbo dovoljenj za prodajo tobačnih in povezanih izdelkov delež doslednih zavrnitev nakupov oziroma zahtev po osebnem dokumentu ob nakupu mladoletnika zelo nizek in so tako ti izdelki večini mladoletnikov dokaj lahko dostopni za nakup." Dr. Maja Roškar iz istega inštituta pa je dodala: "Ukrepi za zmanjševanje dostopnosti tobačnih in povezanih izdelkov ter alkoholnih pijač so eni od pomembnejših za zmanjševanje uporabe teh izdelkov in škodljivih posledic. Med slovenskimi mladostniki v zadjih letih sicer beležimo upad pitja alkoholnih pijač, pri čemer je pomembno poudariti, da v pitju alkohola še vedno presegamo mednarodna povprečja." 

Za konec je podpredsednica Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija, Nina Rogelj Peloza, pojasnila, da so: "za namene izvedbe raziskave v organizaciji veliko časa namenili predvsem pripravi mladoletnih kupcev. Vsem je jasno, da gre za kočljivo pobudo, kjer je bilo potrebno mladoletne aktiviste izpostaviti nepredvidljivim okoliščinam, ki kdaj tudi niso prijetne. Vsi naši mladoletni aktivisti so pred nakupi pridobili podpis staršev kot strinjanje za sodelovanje v raziskavi, tudi na samem terenu je mladoletnega aktivista vedno spremljala polnoletna oseba, ki je bila v bližini za njihovo varnost in sigurnost.« Ker gre za dolgoročno raziskavo, ki bo tudi v nadaljnje preverjala stanje prodaje tobačnih in alkoholnih izdelkov mladoletnim osebam, in v izogib škodi trgovcem v Sloveniji, je Nina Rogelj Peloza predlagala boljše sodelovanje s trgovci ter "uvedbo strožje, predvsem pa celovite alkoholne politike, kot je to urejeno na področju tobačnih izdelkov. Čas je za uvedbo dovoljenj za prodajo alkoholnih pijač, saj ta ukrep nikomur ne jemlje pravic, le ščiti otroke in mladostnike, kar je tudi najpomembnejše."

Poročilo raziskave, ki bo do konca leta objavljeno tudi v obliki znanstvenega članka, je dostopno tukaj.

Vir in foto: Brez izgovora Slovenija