Osrednja konferenca na področju izobraževanja »Resetiranje izobraževanja in usposabljanja za digitalno dobo« je v ospredje postavila prednosti in izzive digitalnega poučevanja ter vlogo umetne inteligence v izobraževanju. Združila je ključne deležnike, predstavnike stroke, učitelje in mlade, ki so skupaj razpravljali o tem, kakšna naj bo šola prihodnosti. Glavno sporočilo vseh akterjev je bilo, da je potrebno izobraževanje nadgraditi s pomočjo digitalizacije in umetne inteligence, učitelje dodatno opremiti s sodobnimi digitalnimi kompetencami in šolam omogočiti sodobno tehnologijo. Na drugi strani pa izpostavili, da je potrebno razvijati kritično razmišljanje in čustvene kompetence. Na konferenci so bile predstavljene številne odlične prakse novodobnih praks iz Slovenije in tujine, ki jih bo slovensko predsedstvo združilo v priporočilih. Ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Simona Kustec bo priporočila predstavila pristojnim ministrom na zasedanju Sveta ministrov EU za izobraževanje. Takrat je predviden tudi sprejem sklepov o kombiniranem učenju.

Izjemna dodana vrednost konference je bila ob vključevanju učiteljev, strokovnjakov in ljudi iz prakse tudi aktivna participacija mladih, ki je ena izmed ključnih prioritet predsedovanja Slovenije Svetu EU. Drugi dan konference se je namreč pričel z uradno otvoritvijo tretjega mednarodnega digitalnega hekatona, ki se ga udeležuje več kot 3000 mladih, učiteljev in raziskovalcev iz 33 držav v okviru 71 nacionalnih hekatonov. Organizira ga ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport skupaj z Mednarodnim centrom za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (Ircai). Mladi in učitelji bodo dva dni iskali inovativne rešitve na temo digitalnega izobraževanja. Hekaton sta odprli ministrica prof. dr. Simona Kustec in evropska komisarka Mariya Gabriel. »Digitalni hekaton omogoča aktivno participacijo mladih, ki je ena izmed naših prioritet predsedovanja. S pomočjo umetne inteligence in IRCAI smo tako omogočili prostor, v katerem konkretne rešitve na izzive prihodnosti iščemo skupaj, vsi ključni deležniki. Samo to je prava pot do odporne in konkurenčne Evrope prihodnosti s skupno Evropsko vizijo znanja, s sodelovanjem in vključevanjem vseh deležnikov,« je poudarila ministrica Kustec in dodala, da bo z zanimanjem prisluhnila vsem rešitvam iz hekatona.

Umetne inteligenca in njena vloga v izobraževalnem procesu je bila tema drugega dneva konference. Strokovnjaki, učitelji in mladi so izpostavili, da je umetna inteligenca pomembna pridobitev, a ne kot nadomestilo učitelju, ampak kot dopolnitev. Eden izmed osrednjih govorcev konference dr. Kristijan Musek Lešnik je na konferenci povedal: »Digitalizacija in umetna inteligenca omogočata nadgradnjo poučevanja, več interaktivnosti, personaliziranega pouka, bolj osebni način iskanja ter podpore močnih področij slehernega učenca, ne moreta pa nadomestiti učitelja.« Zaradi izjemnega obsega informacij, ki so na voljo v digitalnem svetu, je tako po mnenju dr. Muska kot učiteljev in mladih potrebno nujno razvijati kritično razmišljanje. Ob tem so poudarili tudi, da šola ni samo posredovalnica in ocenjevalnica znanja, otrok se v njej razvija tudi socialno in čustveno. Zato bi morali posebno pozornost v šoli prihodnosti nameniti razvoju čustvenih kompetenc. Po mnenju učiteljev in strokovnjakov, sodelujočih na konferenci, naj šola prihodnosti razvija razmišljajoče, empatične, odprte in odgovorne ljudi. To sta na zaključni okrogli mizi izpostavili tudi ministrica Kustec in evropska komisarka Gabriel. »Šola bo ostala dom izobraževalnega procesa, v kateri naj ima ključno vlogo učitelj. Z digitalizacijo je potrebno načine in pristope poučevanja nadgraditi, nato učitelje opremiti s pravimi znanji, kar pomeni postopna zagotovitev sodobnih usposabljanj in sodobnih tehnologih ter učilnic,« je ob koncu poudarila ministrica Kustec. V okrogli mizi je sodeloval tudi bodoči učitelj, Matija Jenko, ki je poudaril pomen skupnega sodelovanja pri preobrazbi izobraževalnega procesa: »Pomembno je, da se vsi skupaj slišimo. Že to, da je danes konferenca, na kateri smo vsi ključni deležniki hkrati tudi akterji konference, je velik korak naprej tako na slovenski kot evropski ravni. Že v času šolanja na daljavo smo premik s pridobivanjem digitalnih kompetenc in uporabo sodobnih tehnologij. A če želimo dolgoročno spremeniti izobraževalni proces, se moramo slišati in sodelovati vsi skupaj, učitelji z izkušnjami, mladi, ki šele prihajamo v sistem, strokovnjaki in politični odločevalci.«

Konferenca se je včeraj zaključila z vklopom digitalnega hekatona, ki bo potekal še danes. Spremljate ga V ŽIVO na povezavi.

Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport