Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je v luči zagotavljanja načela enakih možnosti in nediskriminacije, tako na področju enakosti spolov, kot na področju enakih možnosti za različne ranljive družbene skupine, predstavila nekaj primerov dobrih praks, predvsem tistih, kjer so njihove gonilne sile uspešne posameznice.  Kot pravijo v sporočilu za javnost, z njihovo pomočjo izvajajo številne raziskovalne in ozaveščevalne dejavnosti ter usposabljanja za različne ciljne skupine, ki pri svojem delovanju spodbujajo tudi enakost spolov.

K zagotavljanju načela enakih možnosti in nediskriminacije stremijo v okviru projektov, ki jih sofinancirajo z EU sredstvi.

Za razvoj svojega izdelka, je za sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj, uspešno kandidirala Cica Gajić Grabovac, soustanoviteljica podjetja Ulla labs d.o.o., ki je s pametnim opomnikom za pitje vode Ulla, postalo finalist tekmovanja za slovenski Start:up leta 2016. Ulla je plod slovenskega razvoja in je izdelana v Sloveniji, danes pa jo uporablja že več kot 260.000 uporabnikov v več kot 160 državah.

Tudi "Marš na(d) trg dela" - program, ki nudi brezplačno podporo in ustvarja platformo za trajnostno vključevanje in suveren vstop mladih na trg dela in so ga pod okriljem zavoda Bob vodile štiri aktivne posameznice, je eden takšnih, z EU sredstvi sofinanciranih projektov.

Mladi so skozi skupinski in individualni pristop osvajali ter poglabljali znanje in spretnosti, ki so ključne za uspešen vstop na trg dela. Projekt je v dveh letih delovanja vključil 139 aktivnih mladih, katerih uspešnost pa ne merimo le s podpisom pogodbe o zaposlitvi, temveč tudi s tem, da so postali in ostajajo sooblikovalci današnjega sveta dela ter so opremljeni z orodji za prepoznavanje nepravičnosti oz. za boj za dostojnejšo prihodnost. 

»Težko je spregledati, da obstajajo razlike med položajem žensk in položajem moških na trgu delovne sile in čeprav je razlika v stopnji zaposlenosti med spoloma v Slovenji razmeroma majhna. Skozi naše projekte kljub temu vedno zagotovimo polovični delež žensk oz. moških, ko pride do zaposlovanja mladih«, poudarja mag. Maja Hostnik, direktorica Mreža MaMa, ki so projekta "MLADIM" in "Zaposlitev na področju mladinskega dela v mladinskem sektorju" uspešno izpeljali s pomočjo evropskih sredstev. Kot je dejala, je namen integracije načela enakosti spolov predvsem izboljšanje položaja žensk, zato bile v projektu MLADIM kar tri od treh zaposlitev zagotovljene ženskam. Tudi v okviru projekta "Zaposlitev na področju mladinskega dela v mladinskem sektorju" so zagotovili polovični delež obeh spolov; zaposlili so namreč eno žensko in enega moškega. »Morda se zdijo ti koraki majhni in samoumevni, vendar pa v sodobni družbi, ki v luči razmer na področju migracij in svetovnih politik postaja čedalje bolj konzervativna in radikalna, še zdaleč niso zanemarljivi in z gotovostjo prispevajo k boljši, bolj enakopravni in pravični družbi,« še meni Maja Hostnik. 

K cilju medkulturne izmenjave in enakopravnosti stremi projekt "Uprizarjati spol – Ples razlik". Gre za dvoletni evropski projekt sodelovanja med Italijo, Slovenijo, Španijo, Nizozemsko in Anglijo, v katerega je vključenih sedem mednarodnih organizacij, ki profesionalno delujejo na področju umetnosti in kulture, pet mednarodnih ustvarjalk, pet dramaturginj in petdeset mladih plesalk. »Pri projektu nas zanima, kako spol, spolne razlike, spolne identitete in orientacije ter enakost med spoli, raziskovati in afirmirati v sodobnih uprizoritvenih umetnosti, predvsem na področju plesa. Projekt ima izobraževalno dimenzijo, saj je zasnovan kot usposabljanje profesionalnega kadra, ki sodelujoče spodbuja k oblikovanju novih naracij in drugačnih reprezentacij na odru in jim nudi transnacionalno, medkulturno izmenjavo in vidnost,« pravi vodja projekta, Teja Reba. Po njenem mnenju sta se sensibilizacija vključenih v projekt in kontinuiran dialog z občinstvom izkazala tudi kot primer dobre prakse, predvsem v obdobju porasta strahu pred drugačnim in drugim. 

Sicer pa se v okviru evropske kohezijske politike izvaja tudi precej podjetniških projektov. Eden takih je projekt regioWIN, v okviru katerega je bila s pomočjo sredstev INTERREG v okviru programa čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo 2014–2020, vzpostavljena regionalna ženska internacionalizacijska mreža za čezmejna poslovna sodelovanja in skupne aktivnosti za dostop do novih trgov. Uspešno so vzpostavili mednarodno podjetniško mrežo za razvoj skupnih potencialov podjetnic na področju čezmejnega sodelovanja in s tem odprli pot za krepitev čezmejnega povezovanja in sodelovanja ter tako pripomogli k mednarodnemu prepoznavanju dejavnosti podjetij, ki jih vodijo številne uspešne posameznice.

Podobnih uspešnih projektov je po Sloveniji precej, nekaj jih izvaja tudi Podjetniški inkubator Razvojno informacijskega centra Bela krajina, kjer med člani prevladujejo podjetnice z majhnimi otroki. Kot pravijo, so pri izbiri mentorjev in svetovalcev pozorni na storitve, ki jih opravljajo članice  in na produkte, ki jih razvijajo. Pri tem pa je po njihovem mnenju izredno pomembno, da mentorji, svetovalci in eksperti razumejo izzive s katerimi se soočajo ženske, še posebno matere majhnih otrok. Ena izmed njihovih članic je tudi Martina Simonič Adamič, samostojna podjetnica, ki se ukvarja z opolnomočenjem posameznikov in podjetij v realizaciji njihovega poslanstva. V okviru projekta SIO, ki se sofinancira z evropskimi sredstvi in omogoča mladim podjetnicam in podjetnikom razvoj ideje in premagovanje ovir pri vstopu na trg, so ji med drugim omogočili mentorstvo na področju izdelave produkta, prodaje produkta, razvoja novih storitev in širjenja portfelja

Ob današnjem prazniku se čestitkam pridružuje tudi minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo, dr. Iztok Purič, ki poudarja, da si moramo za enakost – torej za resnično partnerstvo med ženskami in moškimi ter delitev odgovornosti pri odpravljanju neravnovesij v javnem in zasebnem življenju – še vedno pogosto prizadevati. »Izkoristimo svojo različnost na vseh področjih naših udejstvovanj«, je zapisal v čestitki sodelavkam.

Vir: Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko