V okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU na področju mladine je danes v Mariboru potekalo srečanje generalnih direktorjev evropskih držav za področje mladine, katerega osrednja tema je bila kako mlade vključiti in podpreti v času okrevanja po epidemiji. V popoldanskem delu pa so bile predstavljene dobre prakse mladinskih organizacij na področju preventive pri preprečevanju izzivov mladih v povezavi z duševnim zdravjem. Na srečanju generalnih direktorjev, ki mu je predsedovala mag. Dolores Kores, direktorica Urada RS za mladino, so bili  predstavljeni tudi zaključki 8. cilka mladinskega dialoga.

Z uvodnimi besedami je zbrane nagovorila Themis Christophidou, generalna direktorica za izobraževanje, mladino, šport in kulturo pri Evropski komisiji, ki je dejala: »Naslednje leto bomo celoten kontinent naredili o mladih. Evropa potrebuje vse mlade! Trudili se bomo zagotoviti čim več priložnosti za mlade. Več ljudi, ne samo študenti, bi morali imeti priložnost biti povezani s celotno Evropo, zato si želimo programe narediti bolj vključujoče. Ne pozabimo, da opolnomočenje mladih šteje.« 

Udeležence srečanja je pozdravil tudi državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Damir Orehovec, ki je dejal: "Prostor za participacije pa moramo nameniti mladim z zagotavljanjem ustreznih državljanskih prostorov,  v katerih lahko aktivno sodelujejo, se informirajo in se izražajo tudi o tem, v kakšni družbi želijo živeti. Pomen državljanskih prostorov za mlade smo si v okviru predsedovanja zastavili tudi kot vodilno temo na področju mladih in participacije in to naslavljajo tudi zaključki Sveta o državljanskih prostori za mlade. Povedal je tudi: »Prav je, da tudi mi razmislimo, kako želimo mlade v prihodnosti podpreti in za to oblikovati konkreten načrt, kako bomo to izpeljali. Pomemben del tega je tako 3. letni delovni načrt, ki se bo sprejemal na Svetu ministrov, konec novembra letos."

Glavni poudarki zaključkov 8. cikla mladinskega dialoga, ki se nanaša na 9. Evropski mladinski cilj - Prostor in participacija za vse in opredeljuje pomen participacije mladih na vseh ravneh odločanja in omogoča, da mladi postanejo aktivni državljani v varnih in odprtih prostorih, so da si mladi želijo povratnih informacij s strani odločevalcev, trajnostne soupravljalske sisteme, povečanje raznolikosti, simbolične volitve za mlajše od 18 let, podpora za mlade, ki bi želeli kandidirati, kakovostno državljansko vzgojo, ustvarjanje trajnostnih fizičnih prostorov, spremljanje državljanskih prostorov, minimalne standarde digitalne participacije, prepoznavnost mladinskega dela, oblikovanje posebnega programa za okrevanje za mlade in implementacija posebne komunikacijske strategije za mlade.

Na srečanju so bili predstavljeni tudi izsledki raziskave RAY mreže evropskih raziskovalcev o programih financiranja v zvezi z vključevanjem mladih v programe okrevanja po epidemiji. Ugotovili so, da je število mladinskih delavcev upadlo, epidemija pa je spremenila tudi naravo mladinskega dela. V letu 2020 so zaznali spremembe na različnih področjih, med katerimi izstopajo predvsem spremembe na področju prostorov za mlade, ki so se skozi pandemijo občutno skrčili. Rezultati raziskave so pokazali, da so mladi, vključeni v mladinsko delo v času pandemije, v tem času pridobili različne kompetence in znanja. Vključevanje in povezovanje jim je pomagalo, da so lažje preživeli čas strogih ukrepov, hkrati pa so se z mladinskim delom naučili prepoznavati lažne novice, se začeli zavedati resnosti te zdravstvene krize, ob tem pa se zabavali in s tem lažje prebrodili pandemijo.

V popoldanskem delu srečanja pa so predstavniki evropskih držav in Evropske komisije razpravljali o duševnem zdravju mladih in kako lahko mladinske organizacije odgovorijo na izzive duševnega zdravja mladih in kako mlade pri tem podpirajo, države članice so predstavile, kako se v njihovih državah lotevajo vključevanja mladih v programe za okrevanje po Covid-19. 

Matej Vinko iz NIJZ je podal rezultate raziskave o duševnem zdravju med mladimi v Sloveniji ter udeležencem predstavil aktivnosti Slovenije na področju duševnega zdravja mladih. 

Evropska komisija je predstavila ključne aktivnosti na področju mladine. Ioannis Malekos, vodja enote za mladino, prostovoljsko solidarnost in pisarne za pripravništva je povedal, da bodo v sredini oktobra objavili poročilo o implementaciji Evropske mladinske strategije in poročilo o situaciji mladih v EU. Hkrati je predstavil tudi načrte za sprejem Leta evropske mladine. Leto bo mladim omogočilo priložnosti za aktivno udejstvovanje v družbi.

Srečanje se je zaključilo s predstavitvijo prioritet Francije kot prihajajoče predsedujoče države. Ta bo skupaj s Češko in Švedsko začela z devetim ciklom Evropskega mladinskega dialoga, ki bo posvečen trajnostnemu razvoju.

Direktorica Urada RS za mladino mag. Dolores Kores je ob zaključku srečanja izpostavila, da je veliko držav članic kljub težki situaciji uspelo pripraviti aktivnosti, ki so naslavljale potrebe mladih in da lahko skupaj naredimo veliko za izboljšanje položaja mladih.

Vir: uredništvo