Stanovanjski položaj mladih je večinoma odvisen od staršev. Povprečna mlada oseba, ki živi od lastnega dela, pa si pogosto ne more privoščiti niti najema sobe, kaj šele najema stanovanja ali nakupa oz. stanovanjskega kredita. Stanovanjska problematika je tako pereča tema tako mladih kot njihovih staršev.

Mladinski svet Slovenije (MSS), Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) in Dijaška organizacija Slovenije (DOS) so ob mednarodnem dnevu mladih opozorili na položaj mladih in nezadostno ukrepanje glede vse bolj pereče in zaskrbljujoče stanovanjske problematike. Eden od ukrepov, ki ga mladi zahtevajo od Vlade RS je spodbujati stanovanjske zadruge oz. kooperative.

Zadružništvo je oblika demokratičnega in skupnostnega upravljanja, ki gradi na moči združevanja dela in virov ter sledi načelom pravičnosti, participacije, solidarnosti in ekologije.

Prednosti bivanja v stanovanjski zadrugi:

• na posameznika pade manjši delež stroškov in tveganj povezanih z lastništvom stanovanjske enote,
• življenje je cenejše od klasičnega najema zaradi stroškovne najemnine,
• zadružniku kot fizični osebi ni potrebno vzeti kredita, da pride do nepremičnine, saj večino začetnega finančnega bremena prevzame zadruga,
• zadružniki se sami odločajo, koga bodo sprejeli medse kot sostanovalca,
• višja kvaliteta bivanja v medgeneracijski skupnosti (družine in varstvo otrok, starejši in oskrba na domu...),
• najemna pogodba med stanovalcem in zadrugo se sklene za nedoločen čas. 

V Sloveniji se take pobude že v teku, ena takih je Zadrugator - civilna pobuda, ustanovljena za zagotavljanje cenovno dostopnega in kakovostnega bivanja. Člani zadruge so se povezali z namenom, da zgradijo alternativno obliko bivanja onkraj pasti lastništva in profitnega najema. Promovirajo obliko bivanja, za katero verjamejo, da mora v prihodnje postati ključen model stanovanjske preskrbe. Trenutno je v izvajanju pilotni projekt stanovanjske zadruge, ki bi omogočila cenejšo rešitev stanovanjskega vprašanja, po napovedih bi zadruga lahko zaživela leta 2020 na Rakovi Jelši v Ljubljani. Občinski stanovanjski sklad bi zadrugi zagotovil zemljišče, republiški stanovanjski sklad pa posojilo za gradnjo stavbe, v kateri naj bi bilo od 30 do 40 stanovanj.

Skupnostne modele bivanja poznajo tudi v tujini. Primer dobre prakse sta mesto Dunaj - stanovanjska zadruga Sargfabrik in stanovanjska kooperativa Mehr als wohnen v Švici.

Priročnik z naslovom Kako ustanoviti stanovanjsko zadrugo, izdalo ga je društvo Fokus, ponuja vse odgovore na vprašanja o tem, kaj stanovanjska zadruga je, vodi pa vas tudi čez celoten postopek ustanovitve stanovanjske zadruge. Najdeš ga tukaj.

Vir: uredništvo mlad.si

Foto: Mehr als Wohnen